https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/issue/feed 2026-04-02T07:37:52+00:00 Boris Bukovec boris.bukovec@fos-unm.si Open Journal Systems <p>Revija za univerzalno odličnost je interdisciplinarna revija, ki združuje (1) organizacijske vede oz. menedžment in (2) univerzalno odličnost, tj. poslovno, organizacijsko in osebno odličnost.</p> <p>Postmoderna organizacijska teorija v celovitem obvladovanju kakovosti (TQM – Total Quality Management) prepoznava »novo organizacijsko teorijo« ki se osredotoča v rast in razvoj organizacije kot »entitete«, njenih procesov in razmerij med deležniki. Z vpetostjo organizacije v njen širši ekosistem se pojavljajo izzivi proučevanja organizacije, ki so večplastni in interdisciplinarni.</p> <p>RUO se osredotoča v raziskovanje notranjih vidikov organizacije kot entitete, ki se v njenih ciljno usmerjenih razmerjih med ljudmi prepoznavajo kot relevantni za ustrezen odziv na spremembe v ekosistemu organizacije. Zanimajo nas osebna, medosebna, organizacijska in med organizacijska razmerja tako profitnih, neprofitnih in nevladnih organizacij (NVO). Ob tem se osredotočamo v človeka kot akterja in opazovalca v teh razmerjih oziroma procesih. Priznavamo mu ključno vlogo pri obvladovanju organizacijske rasti in razvoja. Človekova osebna rast in razvoj preraščata v medosebno in le ta v organizacijsko rast in razvoj. Govor o organizaciji je govor o ljudeh. Potovanje od kakovosti do odličnosti temelji na sproščanju človekovih ustvarjalnih potencialov.</p> <p>Revija pokriva teme organizacijskih študij in univerzalne odličnosti. Njen namen je raziskovanje in razvoj temeljnih načel odličnosti oz. temeljnih gradnikov nove organizacijske paradigme po modelu poslovne odličnosti EFQM:</p> <ul> <li>Osredotočenost na dodajanje vrednosti za odjemalce.</li> <li>Doseganje uravnoteženih rezultatov.</li> <li>Vodenje z vizijo, navdihom in celovitostjo.</li> <li>Menedžment s procesi.</li> <li>Doseganje uspehov skupaj z zaposlenimi.</li> <li>Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnost.</li> <li>Ustvarjanje partnerstev.</li> <li>Prevzemanje odgovornosti za trajnostno prihodnost.</li> </ul> <p>Ker ima revija ambicije spodbujati tudi nova razmišljanja, je njen namen tudi raziskovanje in razvoj temeljnih načel oziroma gradnikov univerzalne odličnosti po otoški rastoči strategiji univerzalne odličnosti in mojstrstva:</p> <ul> <li>Vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje.</li> <li>Sproščanje človekovih ustvarjalnih potencialov.</li> <li>Družbeno odgovorno sonaravno delovanje.</li> <li>Usmerjenost v samopreseganje in dosežke.</li> <li>Etičnost razmišljanja in delovanja.</li> </ul> <p><strong>ISSN</strong>: 2232-5204</p> https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/180 2026-04-01T10:54:08+00:00 Matjaž Peskar matjaz.peskar@fos-unm.si Matjaž Frančič matjaz.francic@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV</strong>): Kakšen je vpliv voditeljstva in organizacijske kulture na procese, inovacije in rezultate proizvodnih podjetij v okviru modela EFQM?</p> <p><strong>Namen: </strong>Namen prispevka je pregled člankov, ki uporabljajo model EFQM kot teoretični okvir. Z njegovo pomočjo smo analizirati povezave med voditeljstvom, organizacijsko kulturo, inovacijami, učinkovitim upravljanjem virov in finančno uspešnostjo v proizvodnih in sorodnih organizacijah. Poseben poudarek je na tem, kako voditeljstvo preko EFQM dejavnikov modela vpliva na doseganje rezultatov - za odjemalce, zaposlene, družbo in ključne poslovne kazalnike.</p> <p><strong>Metoda: </strong>Izveden je bil ciljno usmerjen pregled enajstih izvirnih znanstvenih člankov. Vključili smo tudi dva EFQM dokumenta. Članki so bili izbrani v bazi SCOPUS. Analiza je temeljila na kvalitativnem pristopu. Iz analize posameznih raziskav je bila oblikovana kvalitativna tematska sinteza. Ta združuje ugotovitve v sedem vsebinskih sklopov. Tak pristop omogoča prepoznavanje skupnih vzorcev vpliva voditeljstva na procese in rezultate znotraj logike modela odličnosti EFQM 2013 in model EFQM 2020.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Voditeljstvo ima osrednjo vlogo pri uporabi modela EFQM. Vpliva na oblikovanje stabilne in procesno usmerjene organizacijske kulture. Mehki dejavniki (voditeljstvo, ljudje, kultura) delujejo preko tehničnih dejavnikov, kot so procesi, partnerstva in viri. Vsi skupaj vplivajo na inovativnost, kakovost, stroškovno učinkovitost in finančne rezultate. Študije kažejo, da je stabilna, hierarhična ali tržno usmerjena kultura pogosto najprimernejša za uporabo meril modela EFQM v proizvodnih podjetjih. Podpira disciplino, odgovornosti in usmerjenost k rezultatom. Na drugi strani pa voditeljstvo krepi povezavo med procesnim upravljanjem in uspešnostjo. Dodatno pa spodbuja inovacijske prakse, učinkovito rabo virov ter trajnostne učinke. To pa je skladno z logiko modelov EFQM 2013 in EFQM 2020.</p> <p><strong>Organizacija: V</strong>oditeljstvo in organizacijska kultura ključno oblikujeta procese, inovacije in poslovne rezultate proizvodnih podjetij v okviru modela EFQM. Mehki dejavniki (voditeljstvo, ljudje, kultura) preko procesov, partnerstev in upravljanja virov vplivajo na izboljšanje kakovosti, učinkovitost ter finančne rezultate organizacij.</p> <p><strong>Družba: </strong>Dosledna uporaba načel modelov EFQM prispeva tudi k širšim družbenim koristim. To so odgovorno ravnanje z viri,&nbsp; učinkovitejša raba energije in trajnostne vrednosti za deležnike.</p> <p><strong>Originalnost: </strong>Raziskava povezuje voditeljstvo, organizacijsko kulturo in rezultate proizvodnih podjetij v okviru obeh verzij modela EFQM (2013 in 2020). Tematska sinteza sedmih sklopov omogoča celovit vpogled v to, kako voditeljstvo preko kulture usmerja procese ter spodbuja inovacije in trajnostne izboljšave.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Pregled je omejen na enajst znanstvenih člankov in dva uradna dokumenta modelov EFQM. To lahko omejuje širino ugotovitev. Nadaljnje raziskave bi morale preveriti vpliv konkretnih vodstvenih praks na rezultate modelov EFQM. Morale bi primerjati uporabo modelov EFQM z drugimi modeli, kot sta ISO 9001 in vitka proizvodnja. Preveriti bi morali tudi vpliv digitalne transformacije na delovanje modela.</p>

2026-04-02T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/181 2026-04-01T10:59:57+00:00 Polonca Baškovič Pavlin polonca.baskovic.pavlin@fos-unm.si Nataša Guculović natasa.guculovic@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Kako partnerstvo z dobavitelji prispeva k doseganju organizacijske odličnosti v nabavni verigi?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je ugotoviti, kakšne strategije in prakse so najbolj učinkovite&nbsp;&nbsp;&nbsp; v današnjem poslovnem okolju, ki bi zagotovile poleg kakovostne oskrbe podjetij tudi širše vizije razvoja ne samo podjetja, ampak tudi dobaviteljev.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Izvedli smo&nbsp; pregled literature v podatkovni bazi Scopus. Postopek iskanja je sledil smernicam PRISMA diagrama, z uporabo vključitvenih kriterijev (angleški jezik, objavljeni znanstveni članki, polno dostopni članki) . V končno analizo je bilo vključenih deset člankov, ki smo jih obdelali s tematsko analizo.</p> <p><strong>Rezultati: </strong>Z raziskavo potrjujemo, da so tesna sodelovanja, visoka stopnja zaupanja in zavzetosti med dobavitelji in organizacijami ključni dejavniki za doseganje trajne uspešnosti podjetja. Takšna partnerstva omogočajo boljše usklajevanje procesov, hitrejše odzivanje na spremembe trga in učinkovitejše uvajanje inovacij, kar krepi konkurenčno prednost obeh strani. Poleg tega vključevanje zelenih oskrbovalnih strategij dodatno prispeva k trajnostni uspešnosti organizacij, saj spodbuja okoljsko odgovorno delovanje, zmanjšuje negativne vplive na okolje ter povečuje ugled in zaupanje deležnikov.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Raziskava pozitivno vpliva na organizacijo, saj zaupljivo partnerstvo dolgoročno prinaša pozitivne finančne, okoljske in socialne učinke na vse deležnike.</p> <p><strong>Družba:</strong> Raziskava pozitivno vpliva na družbo, saj razvoj partnerskih odnosov spodbuja sodelovanje in pomaga k okoljsko sprejemljivejšim oskrbovalnim verigam.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Organizacije, ki temelji na odličnih partnerskih odnosih prispevajo k uspešnosti podjetij, k večjim prilagodljivostim na tržne razmere ter povečujejo konkurenčno prednost v nekem okolju.lahko pospešimo</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Med iskalnjem ustreznih referenc na spletu smo ugotovili, da je sociološki vidik partnerskih odnosov še vedno malo raziskan, glede na ugotovitve raziskave pa je sociološki vidik ključen za povečevanje uspešnosti dveh podjetij, zato predlagamo nadaljnje raziskovanje<em>.</em></p>

2026-04-02T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/182 2026-04-01T12:46:54+00:00 Tina Strommer tina.strommer@fos-unm.si Janja Gazvoda janja.gazvoda@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Zakaj nastaja izobraževalna neskladnost in na kakšen način lahko vključevanje deležnikov po merilu M3 modela EFQM 2020 deluje kot učinkovit mehanizem za njeno zmanjševanje?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je pojasniti vzroke za neujemanje med kompetencami diplomantov in zahtevami trga dela ter prikazati, kako lahko sodelovanje izobraževalnih ustanov, delodajalcev, države in mladih izboljša načrtovanje kompetenc in zaposljivost.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Raziskava temelji na kvalitativnem sistematičnem pregledu literature, objavljene med letoma 2020 in 2025. Vključene so bile empirične mednarodne študije iz baz Scopus in ScienceDirect ter slovenski akademski viri iz Google Scholar. Analiza je potekala s tematskim razvrščanjem vsebin glede na vzroke, posledice in vlogo deležnikov v skladu z merilom M3.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Ugotovitve kažejo, da izobraževalna neskladnost izhaja iz strukturnih neravnovesij, premalo posodobljenih kurikulov ter šibkega sodelovanja med deležniki. Posledice se kažejo v nižjih plačah, manj stabilnih zaposlitvah, omejenih kariernih možnostih in povečani psihološki obremenitvi mladih. Sodelovanje deležnikov po merilu M3 se izkazuje kot ključen mehanizem za usklajevanje izobraževanja s potrebami trga dela.</p> <p><strong>Organizacija in družba:</strong> Organizacije lahko ob ustreznem sodelovanju pridobijo bolj kompetenten kader, zmanjšajo stroške uvajanja in izboljšajo produktivnost. Izobraževalne ustanove pridobijo bolj relevantne programe in boljši stik z gospodarstvom. Na ravni družbe se krepi konkurenčnost, inovativnost ter hitrejše vključevanje mladih na trg dela.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Raziskava sistematično povezuje pojav izobraževalne neskladnosti z merilom M3 modela EFQM 2020 in ponuja integriran konceptualni okvir, ki poudarja sodelovanje deležnikov kot osrednji dejavnik zmanjševanja neskladnosti.</p> <p><strong>Omejitve:</strong> Omejitev raziskave je, da temelji izključno na sekundarnih virih; prihodnje raziskave bi morale vključiti empirične podatke deležnikov ter primerjalne analize med državami.</p>

2026-04-02T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/183 2026-04-01T12:51:25+00:00 Maša Brezovar masa.brezovar@fos-unm.si Alja Baškovec alja.baskovec@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Kako vodstveni pristopi vplivajo na doživljanje in sprejemanje organizacijskih sprememb med zaposlenimi v organizacijah, in kaj je potrebno za uresničitev le teh?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je preučiti, kako zaposleni razumejo uvajanje organizacijskih sprememb ter ugotoviti, kateri elementi voditeljstva najbolj spodbujajo ali zavirajo njihovo pripravljenost za prilagoditev.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Za raziskavo smo uporabili kvalitativni pristop in sistematični pregled literature (PRISMA), pri čemer smo izhajali iz obstoječih teoretičnih izhodišč ter uporabili metodo deskripcije oziroma opisovanja. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Scopus, Web of Science, ProQuest, SpringerLink in Google Scholar ter v končno analizo vključili 11 ustreznih člankov.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Analiza literature kaže, da način vodenja močno vpliva na to, kako zaposleni doživljajo in sprejemajo spremembe, saj dobra komunikacija in vključevanje ljudi zmanjšata odpor. Prav tako se pokaže, da močna organizacijska kultura olajša uvajanje sprememb in poskrbi, da jih zaposleni hitreje sprejmejo.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Raziskava je pridobitev za organizacijo, saj se z dodanimi vrednostmi zaveda kako pomembno vlogo ima voditeljstvo pri uvajanju sprememb. Na organizacijo ima torej raziskava pozitiven vpliv.</p> <p><strong>Družba:</strong> Celotna družba si želi zadovoljstva na delovnem mestu oziroma v organizaciji, kjer deluje. Zaradi nenadnih sprememb, pa velikokrat pride do trenja in slabih izkušenj. Če bi več ljudi prebralo raziskavo, bi se zavedali pomena sprememb v delovnem okolju. Raziskava bi tako bila namenjena predvsem vodilnim oziroma izvajalcem, ki v organizaciji vodijo in uvajajo take spremembe.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Na temo sprememb v organizacijah so potekale že številne raziskave, vendar se nam je zdelo pomembno, da še naprej širimo ugotovitve, kakšen vpliv imajo lahko spremembe na zaposlene in kako se z njimi sooča vodstvo.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje: </strong>Omejitev naše raziskave je število prebranih člankov. Za nadaljnje raziskovanje bi lahko uporabili več teoretičnih izhodišč, ter uporabili tudi kvantitativni pristop.</p>

2026-04-02T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/179 2026-04-01T10:29:56+00:00 Nadia Molek nadia.molek@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV): </strong>Kako zeleni prehod vpliva na delovno silo v Sloveniji? Kakšne so zaznave ključnih deležnikov (delodajalcev, sindikatov, zaposlenih, visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in novinarjev) glede sprememb v kompetencah, vrednotah in organizaciji dela? Kako družbeni dejavniki – kot so generacijske razlike, ekonomska neenakost in lokalna regulativa – oblikujejo razumevanje in sprejemanje zelenega prehoda?</p> <p><strong>Namen: </strong>Raziskava osvetljuje družbene, kulturne in organizacijske transformacije, ki jih prinaša zeleni prehod. Cilj je razumeti, kako različni deležniki dojemajo te spremembe ter kako se organizacije in posamezniki prilagajajo novim zahtevam trga dela.</p> <p><strong>Metoda: </strong>Uporabljena je bila antropološka kvalitativna analiza treh fokusnih skupin, v katerih so sodelovali predstavniki nevladnih organizacij, sindikatov, delodajalcev, visokošolskih zavodov, raziskovalcev, delavcev in novinarjev. Razprave so bile usmerjene v prepoznavanje ključnih izzivov in priložnosti zelenega prehoda, s posebnim poudarkom na kulturnih in organizacijskih spremembah delovnih mest.</p> <p><strong>Rezultati: </strong>Raziskava razkriva večdimenzionalnost izziva – zeleni prehod ostaja predvsem želja, ne pa uveljavljena praksa. Čeprav deležniki in organizacije prepoznavajo potrebo po trajnostnem poslovanju, so prisotne pomembne ovire, kot so visoki stroški prehoda in globalna konkurenčnost.</p> <p><strong>Organizacija: </strong>Študija ponuja dragocen vpogled za menedžerje in organizacije pri prepoznavanju ključnih izzivov in napetosti, povezanih z zelenim prehodom – zlasti glede regulativne negotovosti, prekvalifikacije delovne sile ter simbolne preobrazbe dela. Prispeva k oblikovanju strateških smernic za pravičnejše in lokalno občutljive prilagoditve, zlasti za MSP in ranljive sektorje.</p> <p><strong>Družba:</strong> Ugotovitve poudarjajo, da je treba trajnost razumeti kot širše vprašanje pravičnosti, vključevanja in prepoznavanja različnih oblik vednosti. Pravičen prehod zahteva ne le tehnološke inovacije, temveč tudi redistribucijo znanja, možnosti in politične participacije med vsemi družbenimi skupinami.</p> <p><strong>Originalnost: </strong>Raziskava uvaja antropološki pristop v organizacijske študije in se odmika od tehnokratskih in ekonomističnih razlag. Z osredotočanjem na vsakdanje interpretacije in kulturno-simbolne dimenzije prehoda opozarja na potrebo po politikah, ki bodo zasnovane v skladu z lokalnimi izkušnjami in identitetami.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje: </strong>Med omejitvami so omejeno število fokusnih skupin in geografska osredotočenost raziskave izključno na Slovenijo.</p>

2026-04-02T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost