https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/issue/feed 2026-06-15T13:23:00+00:00 Magda Lužar magda.luzar@fos-unm.si Open Journal Systems <p>Revija za univerzalno odličnost je interdisciplinarna revija, ki združuje (1) organizacijske vede oz. menedžment in (2) univerzalno odličnost, tj. poslovno, organizacijsko in osebno odličnost.</p> <p>Postmoderna organizacijska teorija v celovitem obvladovanju kakovosti (TQM – Total Quality Management) prepoznava »novo organizacijsko teorijo« ki se osredotoča v rast in razvoj organizacije kot »entitete«, njenih procesov in razmerij med deležniki. Z vpetostjo organizacije v njen širši ekosistem se pojavljajo izzivi proučevanja organizacije, ki so večplastni in interdisciplinarni.</p> <p>RUO se osredotoča v raziskovanje notranjih vidikov organizacije kot entitete, ki se v njenih ciljno usmerjenih razmerjih med ljudmi prepoznavajo kot relevantni za ustrezen odziv na spremembe v ekosistemu organizacije. Zanimajo nas osebna, medosebna, organizacijska in med organizacijska razmerja tako profitnih, neprofitnih in nevladnih organizacij (NVO). Ob tem se osredotočamo v človeka kot akterja in opazovalca v teh razmerjih oziroma procesih. Priznavamo mu ključno vlogo pri obvladovanju organizacijske rasti in razvoja. Človekova osebna rast in razvoj preraščata v medosebno in le ta v organizacijsko rast in razvoj. Govor o organizaciji je govor o ljudeh. Potovanje od kakovosti do odličnosti temelji na sproščanju človekovih ustvarjalnih potencialov.</p> <p>Revija pokriva teme organizacijskih študij in univerzalne odličnosti. Njen namen je raziskovanje in razvoj temeljnih načel odličnosti oz. temeljnih gradnikov nove organizacijske paradigme po modelu poslovne odličnosti EFQM:</p> <ul> <li>Osredotočenost na dodajanje vrednosti za odjemalce.</li> <li>Doseganje uravnoteženih rezultatov.</li> <li>Vodenje z vizijo, navdihom in celovitostjo.</li> <li>Menedžment s procesi.</li> <li>Doseganje uspehov skupaj z zaposlenimi.</li> <li>Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnost.</li> <li>Ustvarjanje partnerstev.</li> <li>Prevzemanje odgovornosti za trajnostno prihodnost.</li> </ul> <p>Ker ima revija ambicije spodbujati tudi nova razmišljanja, je njen namen tudi raziskovanje in razvoj temeljnih načel oziroma gradnikov univerzalne odličnosti po otoški rastoči strategiji univerzalne odličnosti in mojstrstva:</p> <ul> <li>Vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje.</li> <li>Sproščanje človekovih ustvarjalnih potencialov.</li> <li>Družbeno odgovorno sonaravno delovanje.</li> <li>Usmerjenost v samopreseganje in dosežke.</li> <li>Etičnost razmišljanja in delovanja.</li> </ul> <p><strong>ISSN</strong>: 2232-5204</p> https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/194 2026-05-20T07:00:18+00:00 Lea-Marija Colarič-Jakše lea.colaric-jakse@vsgrm.unm.si Blaž Hrvatin blaz.hrvatin@gmail.com

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Raziskava obravnava staro mestno jedro Krškega kot potencialno destinacijo za razvoj trajnostnega turizma. Osrednje raziskovalno vprašanje je, kako prebivalci in obiskovalci zaznavajo to območje, kakšna je vloga kulturne dediščine pri oblikovanju turistične ponudbe ter kateri dejavniki vplivajo na razvoj trajnostnega turizma.</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je analizirati obstoječe stanje starega mestnega jedra Krškega ter opredeliti ključne priložnosti in ovire za razvoj trajnostnega turizma, s poudarkom na interpretaciji kulturne dediščine, vključevanju lokalne skupnosti in oblikovanju avtentičnih turističnih doživetij.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Raziskava temelji na kombinaciji kvantitativnih in kvalitativnih metod (triangulacija). Uporabljen je bil spletni anketni vprašalnik (N = 168), polstrukturirani intervjuji s ključnimi deležniki, terensko opazovanje ter analiza interpretativnih poti.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Rezultati kažejo, da anketiranci prepoznavajo staro mestno jedro Krškega kot območje z izrazitim turističnim potencialom, zlasti zaradi kulturne dediščine in zgodovinskega vzdušja. Kot ključne ovire so izpostavljeni nepovezanost deležnikov, pomanjkanje dogodkov in šibka promocija. Med predlaganimi rešitvami izstopajo razvoj vsebin, izboljšanje promocije in večja vključenost lokalne skupnosti.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju upravljanja trajnostnega turizma ter ponuja strokovne podlage za načrtovanje in usklajevanje aktivnosti med lokalnimi organizacijami, javnimi institucijami in drugimi deležniki.</p> <p><strong>Družba:</strong> Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen trajnostnega razvoja turizma za krepitev lokalne identitete, socialne kohezije in vključevanja prebivalcev v razvoj turistične ponudbe, ob upoštevanju okoljskih in družbenih vidikov.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Prispevek vključuje razvoj avtorskega turističnega produkta, ki temelji na interpretaciji kulturne dediščine in povezovanju naravnih, kulturnih in simbolnih elementov prostora ter predstavlja inovativni pristop k razvoju trajnostnega turizma.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Raziskava je omejena na obravnavano območje in vzorec anketirancev, zato so potrebne nadaljnje primerjalne raziskave in evalvacije predlaganih ukrepov ter razvoj novih pristopov interpretacije dediščine.</p>

2026-06-15T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/178 2026-06-15T11:36:23+00:00 Marija Paladin marija.paladin@gmail.com

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Ali je vprašalnik za merjenje delovne zavzetosti in motivacije zaposlenih zanesljiv, veljaven in primeren za uporabo v slovenskem delovnem okolju ter ali ga je smiselno obravnavati kot celovito lestvico ali po vsebinskih sklopih?</p> <p><strong>Namen:</strong> Validirati vprašalnik za merjenje delovne zavzetosti in motivacije zaposlenih, ki bo zanesljiv, praktično uporaben in prilagojen slovenskemu delovnemu okolju, ter ugotoviti, ali ga je smiselno uporabljati kot celovito lestvico ali po vsebinskih sklopih.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Raziskava je temeljila na večfaznem razvoju in validaciji vprašalnika, ki je vključevala: Kvantitativne analize: konfirmatorna faktorska analiza (CFA), eksploratorna faktorska analiza (EFA), Cronbachov alfa, KMO statistika, Bartlettov test. Kvalitativno analizo: vsebinska analiza komentarjev sodelujočih. Vzorec: 4.138 sodelujočih v validacijskem testiranju.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Cronbachov alfa za celotno lestvico: 0,931 (visoka notranja konsistentnost). CFA delno potrdila osnovno strukturo treh sklopov, EFA nakazala štiri faktorje: Delovni odnosi in sodelovanje (α = 0,829), Dodana vrednost delovnega okolja (α = 0,864), Kaj lahko ponudim podjetju (α = 0,606), Možnost za uspešnost in razvoj (α = 0,897).</p> <p>Kvalitativna analiza: 57,6 % negativnih komentarjev, od tega jih je večina vsebovala tudi predlog rešitve. Najvišji delež proaktivnosti v iskanju rešitev je opazen pri aktivno zavzetih zaposlenih.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Instrument omogoča spremljanje zavzetosti in motivacije kot podlage za strateško načrtovanje razvoja kadrov, oblikovanje procesov in aktivnosti kadrovske funkcije, krepitev produktivnosti in trajnostne konkurenčne prednosti.</p> <p><strong>Družba:</strong> Redno merjenje zavzetosti in motivacije na podlagi ustreznega orodja/vprašalnika prispeva k izboljšanju kakovosti delovnega okolja, večji transparentnosti odnosov med zaposlenimi in vodstvom ter krepitvi trajnostne konkurenčne prednosti organizacij v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Vprašalnik je bil razvit in testiran v slovenskem delovnem okolju, kar povečuje njegovo praktično uporabnost in kulturno ustreznost. Cilj je njegova integracija v redno prakso organizacij ob nadaljnjem razvoju.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Priporočljiva dodatna preverba faktorske strukture na različnih vzorcih. Nižja konsistentnost pri enem faktorju (α = 0,606). Nadaljnje raziskave naj vključujejo napovedno veljavnost, vpliv organizacijske kulture ter povezavo med zavzetostjo in proaktivnostjo zaposlenih.</p>

2026-06-15T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/202 2026-06-15T11:41:33+00:00 Lorena Zgonc lorena.zgonc@fos-unm.si Dejan Hadžič dejan.hadzic@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Kako prisotnost mobinga v organizaciji vpliva na doseganje merila M2 (Kultura in voditeljstvo) modela EFQM 2020?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je analizirati pojav mobinga v organizacijah ter preučiti njegove psihološke, vedenjske in organizacijske posledice. Cilj je prikazati, kako mobing vpliva na elemente modela EFQM 2020, zlasti na merilo M2, ki obravnava kulturo, voditeljstvo in zavzetost zaposlenih.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Raziskava temelji na kvalitativni metodi pregleda literature, pri čemer so vključeni znanstveni članki, pregledne študije in magistrska dela iz obdobja 2020–2025. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda in metoda kompilacije.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Mobing povzroča resne psihološke in fizične posledice pri zaposlenih ter zmanjšuje produktivnost, kakovost dela, inovativnost in organizacijsko pripadnost. Raziskave potrjujejo, da prisotnost mobinga neposredno zmanjšuje raven odličnosti, saj ogroža psihološko varnost, poruši organizacijsko kulturo in oslabi vlogo voditeljstva.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Za menedžerje in organizacije imajo ugotovitve pomembno praktično vrednost. Pokazalo se je, da je za preprečevanje mobinga ključno etično, transformacijsko in participativno voditeljstvo ter dobro razvita organizacijska kultura. Organizacije, ki ne obvladujejo mobinga, težko dosegajo načela modela EFQM 2020 in s tem izgubljajo konkurenčnost ter sposobnost ustvarjanja trajnostne vrednosti.</p> <p><strong>Družba:</strong> Mobing ima širše družbene učinke, saj vpliva na duševno zdravje zaposlenih, socialno varnost, kakovost delovnih okolij in dobrobit skupnosti. Preprečevanje mobinga prispeva k izboljšanju psihosocialnega zdravja prebivalstva in krepitvi družbene odgovornosti organizacij.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Originalnost raziskave je v povezavi med mobingom in organizacijsko odličnostjo z vidika modela EFQM 2020, pri čemer se posebej izpostavlja merilo M2. Raziskava združuje spoznanja novejše literature in slovenske akademske prakse ter ponuja celovit vpogled v to, kako psihosocialna tveganja vplivajo na odličnost organizacij.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Omejitve raziskave izhajajo iz uporabe sekundarnih virov in časovne omejenosti (2020–2025). Nadaljnje raziskave bi lahko vključevale empirične metode, kot so intervjuji, ankete ali študije primerov, s katerimi bi pridobili neposredne vpoglede zaposlenih in vodij v doživljanje mobinga ter njegove vplive na kulturo in odličnost.</p>

2026-06-15T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/203 2026-06-15T12:01:03+00:00 Sabina Pervić sabina.pervic@fos-unm.si Matej Špehar matej.spehar@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Kako stil vodenja in čustvena inteligenca vodij vplivata na organizacijsko kulturo ter&nbsp; na način obvladovanja konfliktov v organizaciji?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je analizirati, kako različni stili vodenja in raven čustvene inteligence vodij vplivajo na oblikovanje organizacijske kulture ter na obvladovanje konfliktov. Poseben poudarek je namenjen razumevanju vloge vodij pri ustvarjanju kakovostnih odnosov, dobre delovne klime in učinkovite komunikacije.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu, in sicer na pregledu znanstvene literature s področja vodenja, čustvene inteligence, organizacijske kulture in obvladovanja konfliktov. Ugotovitve so bile primerjalno analizirane in interpretirane tudi v okviru modela odličnosti EFQM.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Pregled literature kaže, da transformacijski in podporni stili vodenja ter visoka raven čustvene inteligence vodij pozitivno vplivajo na organizacijsko kulturo, zaupanje med zaposlenimi in konstruktivno reševanje konfliktov. Vodje z razvito čustveno inteligenco pogosteje uporabljajo sodelovalne pristope pri obvladovanju konfliktov, kar prispeva k večji psihološki varnosti in boljšim medosebnim odnosom.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju pomena razvoja vodstvenih kompetenc ter ponujajo praktične usmeritve za izboljšanje organizacijske kulture in učinkovitejše obvladovanje konfliktov v skladu z načeli organizacijske odličnosti.</p> <p><strong>Družba: </strong>&nbsp;Raziskava poudarja pomen voditeljstva pri ustvarjanju vključujočega, varnega in etičnega delovnega okolja, kar ima pozitiven vpliv tudi na širšo družbo.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Članek povezuje stil vodenja, čustveno inteligenco, organizacijsko kulturo in konflikte ter izpostavlja njihov medsebojni vpliv v sodobnih organizacijah.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Raziskava temelji na pregledu literature, zato bi bile nadaljnje&nbsp; raziskave v različnih organizacijskih okoljih smiselna nadgradnja ugotovitev.</p>

2026-06-15T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/204 2026-06-15T12:09:45+00:00 Ana Štrucelj ana.strucelj@fos-unm.si Peter Pribožič peter.pribozic@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Ali uvedba modela EFQM pozitivno vpliva na zaposlene?</p> <p><strong>Namen:</strong> Ugotoviti želimo, kako delovanje po modelu EFQM pomaga organizacijam pri zadrževanju kadrov.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Raziskava temelji na sistematičnem pregledu domače in tuje znanstvene literature. Analizirani so sekundarni viri iz priznanih znanstvenih baz in revij, ki obravnavajo model EFQM, kadrovski menedžment, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih, fluktuacijo, upravljanje talentov, employer branding ter organizacijsko kulturo.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Rezultati pregleda literature jasno kažejo, da ima uporaba modela EFQM pozitiven in večdimenzionalen vpliv na zaposlene ter na kadrovske procese v organizacijah. Model EFQM zaposlene sistematično umešča v središče organizacijskega delovanja in jih obravnava kot ključni vir trajne odličnosti. Organizacije, ki sledijo načelom modela EFQM vzpostavljajo bolj pregledne, pravične in vključujoče kadrovske prakse, kar se odraža v višjem zadovoljstvu zaposlenih, večji zavzetosti in nižji stopnji fluktuacije. Učenje in razvoj sta v okviru modela EFQM tesno povezana z inovativnostjo, organizacijsko uspešnostjo in trajnostno konkurenčno prednostjo.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Zaposleni predstavljajo temeljni kapital organizacije, njihova zavzetost pa pomemben vir konkurenčne prednosti. Raziskava potrjuje, da uporaba modela EFQM organizacijam omogoča sistematično zmanjševanje fluktuacije, izboljševanje organizacijske klime in večjo učinkovitost kadrovskih praks. S tem se zmanjšujejo stroški povezani z menjavo kadra, hkrati pa se krepi dolgoročna uspešnost in trajnost organizacij.</p> <p><strong>Družba:</strong> Višje zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih pozitivno vplivata na kakovost delovnega življenja, psihosocialno dobrobit posameznikov ter na širšo družbo. Organizacije, ki delujejo po načelih modela EFQM, prispevajo k razvoju odgovorne, vključujoče in trajnostno naravnane družbe ter k dolgoročni gospodarski rasti.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Raziskava celostno povezuje model EFQM s sodobnimi koncepti upravljanja človeških virov, kot so employer branding, employee engagement in upravljanje talentov, ter vključuje ugotovitve iz različnih sektorjev in geografskih okolij. S tem prispeva k poglobljenemu razumevanju vloge modela EFQM pri doseganju trajnostne organizacijske odličnosti.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Raziskava temelji na pregledu obstoječe literature in ne vključuje empiričnega zbiranja primarnih podatkov. Nadaljnje raziskave bi lahko vključevale longitudinalne in primerjalne empirične študije, ki bi spremljale vpliv uvajanja in zrelosti modela EFQM na zadovoljstvo, zavzetost in zadrževanje zaposlenih skozi daljše časovno obdobje v različnih vrstah organizacij.</p>

2026-06-15T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026