https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/issue/feed 2026-08-07T05:23:38+00:00 Magda Lužar magda.luzar@fos-unm.si Open Journal Systems <p>Revija za univerzalno odličnost je interdisciplinarna revija, ki združuje (1) organizacijske vede oz. menedžment in (2) univerzalno odličnost, tj. poslovno, organizacijsko in osebno odličnost.</p> <p>Postmoderna organizacijska teorija v celovitem obvladovanju kakovosti (TQM – Total Quality Management) prepoznava »novo organizacijsko teorijo« ki se osredotoča v rast in razvoj organizacije kot »entitete«, njenih procesov in razmerij med deležniki. Z vpetostjo organizacije v njen širši ekosistem se pojavljajo izzivi proučevanja organizacije, ki so večplastni in interdisciplinarni.</p> <p>RUO se osredotoča v raziskovanje notranjih vidikov organizacije kot entitete, ki se v njenih ciljno usmerjenih razmerjih med ljudmi prepoznavajo kot relevantni za ustrezen odziv na spremembe v ekosistemu organizacije. Zanimajo nas osebna, medosebna, organizacijska in med organizacijska razmerja tako profitnih, neprofitnih in nevladnih organizacij (NVO). Ob tem se osredotočamo v človeka kot akterja in opazovalca v teh razmerjih oziroma procesih. Priznavamo mu ključno vlogo pri obvladovanju organizacijske rasti in razvoja. Človekova osebna rast in razvoj preraščata v medosebno in le ta v organizacijsko rast in razvoj. Govor o organizaciji je govor o ljudeh. Potovanje od kakovosti do odličnosti temelji na sproščanju človekovih ustvarjalnih potencialov.</p> <p>Revija pokriva teme organizacijskih študij in univerzalne odličnosti. Njen namen je raziskovanje in razvoj temeljnih načel odličnosti oz. temeljnih gradnikov nove organizacijske paradigme po modelu poslovne odličnosti EFQM:</p> <ul> <li>Osredotočenost na dodajanje vrednosti za odjemalce.</li> <li>Doseganje uravnoteženih rezultatov.</li> <li>Vodenje z vizijo, navdihom in celovitostjo.</li> <li>Menedžment s procesi.</li> <li>Doseganje uspehov skupaj z zaposlenimi.</li> <li>Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnost.</li> <li>Ustvarjanje partnerstev.</li> <li>Prevzemanje odgovornosti za trajnostno prihodnost.</li> </ul> <p>Ker ima revija ambicije spodbujati tudi nova razmišljanja, je njen namen tudi raziskovanje in razvoj temeljnih načel oziroma gradnikov univerzalne odličnosti po otoški rastoči strategiji univerzalne odličnosti in mojstrstva:</p> <ul> <li>Vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje.</li> <li>Sproščanje človekovih ustvarjalnih potencialov.</li> <li>Družbeno odgovorno sonaravno delovanje.</li> <li>Usmerjenost v samopreseganje in dosežke.</li> <li>Etičnost razmišljanja in delovanja.</li> </ul> <p><strong>ISSN</strong>: 2232-5204</p> https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/218 2026-08-06T14:04:09+00:00 Bojan Krajnc bojan.krajnc@fos-unm.si Mirko Markič mirko.markic@fm-kp.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Kako strategije trajnostnega inoviranja proizvodnih procesov vplivajo na menedžment odpadne tehnološke vode?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je bil opraviti sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature avtorjev, ki so obravnavali različne vrste inovacij procesov ki vplivajo na okolijske vidike, zlasti pri menedžmentu odpadne tehnološke vode.</p> <p><strong>Metoda:</strong> S kvantitativnim znanstvenoraziskovalnim pristopom smo izvedli sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature, ki smo jo iskali v javno dostopnih bazah podatkov. Pri iskanju smo uporabili iskalne pojme "trajnostno inoviranje proizvodnih procesov" in "odpadne tehnološke vode" ter njihove angleške ustreznice. V sistematično analizo smo vključili članke, objavljene med letoma 2020 in 2024, ter pregledali skupno 110 empiričnih raziskav. Med njimi smo izpostavili 30 ključnih raziskav, ki so bile relevantne za naše raziskovalno področje. Vso zbrano gradivo smo arhivirali in selektivno analizirali, pri čemer smo posebno pozornost namenili virom, ki so bili najpomembnejši za našo raziskavo. Za obdelavo podatkov smo uporabili metodo deskripcije in kompilacije rezultatov kvalitativnih ter kvantitativnih raziskav.</p> <p><strong>Rezultati: </strong>Sklepne ugotovitve raziskav različnih avtorjev izpostavljajo širok nabor dejavnikov, ki vplivajo na strategije, trajnost, inovacije, proizvodne procese in menedžment odpadne tehnološke vode. Raziskave o trajnostnih praksah organizacij kažejo, da se te organizacije pogosto osredinjenje na upoštevanje okolijskih predpisov, ustvarjanje trajnostnih vrednostnih verig ter razvoj inovativnih trajnostnih proizvodov&nbsp; in procesov. Kljub obsežnosti analiziranih študij o trajnostnem razvoju ugotavljamo, da še ni bilo izvedene raziskave v kateri bi bili upoštevani vsi štirje dejavniki (strategija, trajnost, inoviranje, proizvodni procesi) zlasti v zvezi z menedžmentom odpadnih tehnoloških voda. To kaže na potrebo po nadaljnjem raziskovanju teh dejavnikov in prilagajanju praks za dosego optimalnih rezultatov.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Preučevanje strategij trajnostnega inoviranja proizvodnih procesov omogoča organizacijam boljše vključevanje trajnostnih praks in inovacij, kar prinaša konkurenčno prednost ter večjo prilagodljivost. To krepi okolijsko in družbeno odgovornost, optimizira procese ter izboljšuje uspešnost in tržni položaj organizacije.</p> <p><strong>Družba:</strong> Organizacije s trajnostnimi praksami in inovacijami prispevajo k bolj odgovorni, učinkoviti in trajnostno naravnani družbi, kar spodbuja dolgoročni gospodarski in okolijski razvoj.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Kljub naraščajoči prepoznavnosti povezave med inovacijami in trajnostnim razvojem, ostaja razmerje med tema zasnovama v literaturi še vedno nejasno. Izpostavljamo tudi vrzel v raziskovanju, kako različne vrste inovacij vplivajo na okolijske vidike, zlasti v&nbsp; menedžmentu odpadnih tehnoloških voda.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Osredinili smo se na 30 raziskav, izvedenih med letoma 2020 in 2024, ter na podlagi njihovih ugotovitev podali predloge za nadaljnje raziskovanje.</p>

2026-08-07T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/219 2026-08-06T14:16:44+00:00 Zoran Kovačić zoran.kovacic@fos-unm.si Darko Ščavničar darko.scavnicar@mors.si Boris Bukovec boris.bukovec@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Katere so dodatne kompetence vojaškega voditeljstva na direktni ravni za uspešno poveljevanje in vodenje v vojaški organizaciji v prihodnosti?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je določiti dodatne kompetence vojaškega voditeljstva na direktni ravni za uspešno delovanje vojaške organizacije v prihodnosti.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Za zbiranje podatkov smo uporabili deskriptivno metodo virov, ki obdelujejo vojaško voditeljstvo, predvsem iz državic članic zveze NATO. Z metodo komparacije in indukcije smo triangulirali dodatne kompetence vojaškega voditeljstva, ki bodo v prihodnosti doprinesli k uspehu vojaške organizacije pri nalogah taktične ravni.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Ključne dodatne kompetence vojaškega voditeljstva v prihodnosti, ki jih prepoznavamo za uspeh vojaške organizacije, so: mentalna odpornost, kognitivna agilnost ter tehnološka pismenost.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Uspešnost vojaškega voditeljstva na direktni ravni v vojaški organizaciji je odvisna od sposobnosti prilagajanja novim izzivom in potrebam. Z vlaganjem v izobraževanje, razvoj metodologij za ocenjevanje potenciala ter uporabo sodobnih tehnologij lahko vojaška organizacija oblikuje učinkovito in agilno strukturo vodenja, ki bo pripravljena na soočanje z izzivi 21. stoletja in uspešnemu doprinosu k stopnji varnosti na (inter)nacionalni ravni.&nbsp;</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Na področju vojaškega voditeljstva še ni zadovoljivo obdelane tematike razvoja kompetenc vojaških vodij na direktni ravni za izzive prihodnosti.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> V raziskavo zaradi časovne omejitven ni vključenega anketnega vprašalnika in intervjujev z vojaškimi vodji na različnih ravneh in v različnih organizacijskih enotah v Slovenski vojski na temo izzivov za vojaško voditeljstvo na direktni ravni v prihodnosti. Napisan članek je teorem, ki bo vključen v doktorsko disertacijo pri nadaljnjem raziskovanju.</p>

2026-08-07T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/220 2026-08-06T14:31:21+00:00 Nina Fifolt nina.fifolt@fos-unm.si Klemen Mihalič klemen.mihalic@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Na kakšen način organizacije ustvarjajo pogoje za uresničevanje sprememb?</p> <p><strong>Namen:</strong> Preučili smo strokovno literaturo, ki obravnava različne načine uspešnega upravljanja sprememb v organizacijah ter na podlagi rezultatov oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Pri pisanju teoretičnih izhodišč smo uporabili opisno metodo s študijem relevantne domače in tuje literature ter metodo povzemanja z uporabo zapiskov in navedb drugih avtorjev. Pri raziskavi smo izvedli sistematičen pregled relevantnih strokovnih virov in nato izvedli njihovo kvalitativno analizo, kjer smo s pomočjo analitičnega proučevanja oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja vezana na naše raziskovalno vprašanje.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Organizacije ustvarjajo pogoje za uspešno uresničevanje sprememb z večdimenzionalnim pristopom, na katerega vplivajo transformacijski in transakcijski dejavniki sprememb. Uspešnost sprememb je odvisna od sposobnosti organizacij, da prepoznajo izzive in implementirajo strategije, ki spodbujajo inoviranje in agilnost ter vključenost deležnikov v organizacijske procese. Pri uresničevanju sprememb gre za proces, ki vključuje neprestano samoizpraševanje in samorefleksijo za doseganje odličnih rezultatov. Odprta in učinkovita dvosmerna komunikacija, temelječa na podlagi transparentnih dokazov, je ključna za zmanjševanja odpora pri uvajanju sprememb.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Zbrane ugotovitve prispevajo k razumevanju negativnih dejavnikov odpora pri uvajanju sprememb ter organizacijam pomagajo pri uvajanju boljših strategij in organizacijskih procesov, ki podpirajo vključenost udeležencev in uvajanje inovacij.</p> <p><strong>Družba:</strong> Vodenje sprememb ne povečuje uspešnosti zgolj organizacije same, temveč lahko spodbuja transformacijske premike v zunanjem okolju organizacije, ki vodijo k bolj inovativni in na trajnostnem modelu temelječi družbi.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Raziskava se celovito loteva uspešnega upravljanja sprememb, saj združuje analizo strateških (transformacijski) in transakcijskih (operativnih) dejavnikov sprememb ter sintezo različnih teoretičnih modelov upravljanja sprememb.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Raziskave v zajeti literaturi uporabljajo različne metodologije, kar bi lahko vplivalo notranjo veljavnost raziskave. Prav tako so viri vključevali organizacije z različnih področij delovanja, kar lahko vpliva na zunanjo veljavnost raziskave ter s tem posploševanje na preostale specifične sektorje. Za izboljšanje veljavnosti raziskave o ustvarjanju pogojev za uresničevanje sprememb&nbsp; svetujemo izvedbo empirične raziskave v različnih sektorjih.</p>

2026-08-07T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/221 2026-08-06T14:47:12+00:00 Barbara Uranič barbara.uranic@fos-unm.si Tomaž Zoran tomaz.zoran@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV): </strong>Kakšna naj bo strategija privabljanja in vključevanja kadrov za namen povečanje konkurenčnosti?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je raziskati učinkovite strategije privabljanja in vključevanja kadrov, ki organizacijam omogočajo konkurenčnost na trgu. Glavni cilj seminarske naloge je identificirati in analizirati strategije, ki organizacijam pomagajo pri pridobivanju in vključevanju kakovostnega kadra.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja, ki temelji na sistematičnem preučevanju obstoječe literature, strokovnih deli in člankov. Na podlagi tega smo podali mnenje ter predloge k morebitnimi izboljšavami.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Temelj vsake organizacije so ljudje. Organizacije, ki sistematično pristopajo k zaposlovanju, bodo imele bolj zavzete in produktivne zaposlene ter nižjo fluktuacijo. Po modelu EFQM&nbsp; bodo tako zaposleni bolj usklajeni s strateškimi cilji organizacije, kar bo vodilo k večji učinkovitosti, zadovoljstvu kupcev ter trajnostnem razvoju podjetja. Na ta način bodo podjetja postala privlačnejši delodajalci in si zagotovili konkurenčno prednost na trgu.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Kadrovske strategije imajo ključno vlogo pri doseganju konkurenčne prednosti. Organizacija se tako lahko bolj osredotočeno in strateško lotijo upravljanja kadrov, kar bo izboljšalo njihovo prilagodljivost, inovativnost in dolgoročno uspešnost.</p> <p><strong>Družba:</strong> Učinkovita strategija privabljanja in vključevanja kadrov vpliva ne le na organizacijo, temveč zmanjšuje brezposelnost, zadovoljstvo zaposlenih ter spodbujanje inovacij.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Raziskava prinaša uporabno vrednost za organizacije, ki želijo izboljšati svojo kadrovsko strategijo in povečati konkurenčnost</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Omejili smo se na podobne raziskave in reference, ki so že bile izvedena na tem področju. Priporoča se nadaljnje raziskovanje na tem področju.</p>

2026-08-07T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/222 2026-08-06T14:58:01+00:00 Kaja Bratkovič kaja.bratkovic@fos-unm.si Klara Petric klara.petric@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Kakšen je pomen izobraževanja in usposabljanja kadrov v organizaciji in kako zadrževanje kadrov vpliva na dolgoročno uspešnost organizacije?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen članka je predstaviti pomen razvoja in zadrževanja zaposlenih v organizaciji.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Raziskava temelji na teoretičnih izhodiščih iz strokovne literature.</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Razvoj in zadrževanje zaposlenih sta ključna za dolgoročni uspeh organizacije. Izobraževanje zaposlenih povečuje njihovo produktivnost, angažiranost in zadovoljstvo, kar izboljšuje kakovost dela in zmanjšuje fluktuacijo. Investiranje v izobraževanje je dolgoročna naložba, ki povečuje konkurenčnost podjetja ter omogoča boljšo prilagodljivost na spremembe v industriji. Organizacijska kultura, ki spodbuja razvoj zaposlenih, pozitivno vpliva na njihovo učinkovitost in prispeva k večji stabilnosti podjetja. Na ta način razvoj zaposlenih omogoča trajen uspeh, večjo inovativnost ter stabilnost organizacije na trgu.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Raziskava pozitivno vpliva na organizacijo, saj razvoj in zadrževanje zaposlenih izboljšuje uspešnost in produktivnost podjetja.</p> <p><strong>Družba:</strong> Vpliv raziskave na družbo in okolje je prav tako pozitiven, saj razvoj zaposlenih skrbi za večji obseg znanja zaposlenih, spodbuja timsko delo, sodelovanje in medsebojno pomoč, kar prispeva k boljši organizacijski klimi.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> S kakovostno strategijo razvoja in zadrževanja zaposlenih organizaciji skrbi za svojo uspešnost, prilagodljivost tržnim spremembam ter konkurenčnost v poslovnem okolju.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Raziskava temelji na strokovni literaturi in enem izvedenem intervjuju. Za poglobljeno analizo bi bilo smiselno izvesti več intervjujev v različnih organizacijah.</p>

2026-08-07T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost https://ojs.fos-unm.si/index.php/ruo/article/view/223 2026-08-06T15:05:35+00:00 Lara Žibert lara.zibert@fos-unm.si Karin Brulc karin.brulc@fos-unm.si

<p><strong>Raziskovalno vprašanje (RV):</strong> Kako lahko podjetja učinkovito predstavijo svojo vrednost ciljnim skupinam z jasnimi sporočili, integracijo kanalov in aktivnim vključevanjem občinstva?</p> <p><strong>Namen:</strong> Namen raziskave je identificirati strategije in pristope, ki omogočajo jasno izražanje ponujene vrednosti podjetij ter raziskati možnosti izboljšanja komuniciranja s pomočjo modela EFQM 2020.</p> <p><strong>Metoda:</strong> Kvalitativni del raziskave vključuje analizo študij primerov&nbsp; uspešnih praks v podjetjih</p> <p><strong>Rezultati:</strong> Raziskava poudarja pomen jasne vrednosti, personalizirane in dosledne komunikacije ter prepričljivega prodajanja vrednosti za konkurenčnost podjetij. Model EFQM 2020 nudi okvir za izboljšanje teh procesov.</p> <p><strong>Organizacija:</strong> Raziskava ima praktičen pomen za menedžerje, saj jim nudi smernice za izboljšanje strategij komuniciranja.</p> <p><strong>Družba:</strong> Raziskava prispeva k družbeni odgovornosti, saj spodbuja podjetja k transparentni in etični komunikaciji, ki upošteva potrebe potrošnikov. Prav tako opozarja na pomen okolju prijaznih praks pri oblikovanju ponujenih vrednosti.</p> <p><strong>Originalnost:</strong> Raziskava je inovativna, ker povezuje temo učinkovite komunikacije s teoretičnimi načeli EFQM modela odličnosti. Njena vrednost je v praktičnih priporočilih za uporabo tega modela pri izboljšanju komunikacijskih procesov.</p> <p><strong>Omejitve/nadaljnje raziskovanje:</strong> Raziskava je omejena na izbrane sektorje in specifična podjetja, kar omejuje posplošitev ugotovitev. Nadaljnje raziskovanje bi lahko vključevalo širši spekter sektorjev in proučilo dolgoročne učinke uporabe EFQM modela na različne vidike komunikacije.</p>

2026-08-07T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost