Mobing kot dejavnik zmanjševanja organizacijske odličnosti
DOI:
https://doi.org/10.37886/ip.2026.008Ključne besede:
mobing, psihosocialno nasilje, organizacijska kultura, voditeljstvo, odličnost organizacije, model EFQM 2020, delovno okoljePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako prisotnost mobinga v organizaciji vpliva na doseganje merila M2 (Kultura in voditeljstvo) modela EFQM 2020?
Namen: Namen raziskave je analizirati pojav mobinga v organizacijah ter preučiti njegove psihološke, vedenjske in organizacijske posledice. Cilj je prikazati, kako mobing vpliva na elemente modela EFQM 2020, zlasti na merilo M2, ki obravnava kulturo, voditeljstvo in zavzetost zaposlenih.
Metoda: Raziskava temelji na kvalitativni metodi pregleda literature, pri čemer so vključeni znanstveni članki, pregledne študije in magistrska dela iz obdobja 2020–2025. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda in metoda kompilacije.
Rezultati: Mobing povzroča resne psihološke in fizične posledice pri zaposlenih ter zmanjšuje produktivnost, kakovost dela, inovativnost in organizacijsko pripadnost. Raziskave potrjujejo, da prisotnost mobinga neposredno zmanjšuje raven odličnosti, saj ogroža psihološko varnost, poruši organizacijsko kulturo in oslabi vlogo voditeljstva.
Organizacija: Za menedžerje in organizacije imajo ugotovitve pomembno praktično vrednost. Pokazalo se je, da je za preprečevanje mobinga ključno etično, transformacijsko in participativno voditeljstvo ter dobro razvita organizacijska kultura. Organizacije, ki ne obvladujejo mobinga, težko dosegajo načela modela EFQM 2020 in s tem izgubljajo konkurenčnost ter sposobnost ustvarjanja trajnostne vrednosti.
Družba: Mobing ima širše družbene učinke, saj vpliva na duševno zdravje zaposlenih, socialno varnost, kakovost delovnih okolij in dobrobit skupnosti. Preprečevanje mobinga prispeva k izboljšanju psihosocialnega zdravja prebivalstva in krepitvi družbene odgovornosti organizacij.
Originalnost: Originalnost raziskave je v povezavi med mobingom in organizacijsko odličnostjo z vidika modela EFQM 2020, pri čemer se posebej izpostavlja merilo M2. Raziskava združuje spoznanja novejše literature in slovenske akademske prakse ter ponuja celovit vpogled v to, kako psihosocialna tveganja vplivajo na odličnost organizacij.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve raziskave izhajajo iz uporabe sekundarnih virov in časovne omejenosti (2020–2025). Nadaljnje raziskave bi lahko vključevale empirične metode, kot so intervjuji, ankete ali študije primerov, s katerimi bi pridobili neposredne vpoglede zaposlenih in vodij v doživljanje mobinga ter njegove vplive na kulturo in odličnost.
Literatura
Acquadro Maran, D., Giacomini, G., Scacchi, A., Bigarella, R., Magnavita, N., & Gianino, M. M. (2024). Consequences and coping strategies of nurses and registered nurses perceiving to work in an environment characterized by workplace bullying. Dialogues in Health, 4, 100174. https://doi.org/10.1016/j.dialog.2024.100174
Boström, M., & Österman, C. (2022). Creating clarity and crew courage: Preventive and promotive measures for a maritime industry without bullying and harassment. Occupational Health Science, 6, 605–629. https://doi.org/10.1007/s41542-022-00129-5
Cerar, A. (2022). Mobing, ustrahovanje in nasilje na delovnem mestu. Ekonomske in poslovne vede, 9(2), 94–112. https://www.eb-nm.si/index.php/EB/article/download/120/121/454
EFQM. (2020). EFQM Model 2020. EFQM Foundation. https://www.efqm.org
Einarsen, S. V., Hoel, H., Zapf, D., & Cooper, C. L. (2020). Bullying and harassment in the workplace: Theory, research and practice (3rd ed.). CRC Press. https://doi.org/10.1201/9780429462528
Feijó, F. R., Gräf, D. D., Pearce, N., & Fassa, A. (2021). Workplace bullying and low back pain among civil servants. The Journal of Pain, 22(4), 455–469. https://doi.org/10.1016/j.jpain.2020.09.002
Gembalska-Kwiecień, A. (2020). Mobbing prevention as one of the challenges of a modern organization. Zeszyty Naukowe. Organizacja i Zarządzanie / Politechnika Śląska, 144, 71–85. https://doi.org/10.29119/1641-3466.2020.144.6
Georganta, K., Nikolakopoulos, S., & Glaveli, N. (2025). Workplace quality and exposure to bullying during a crisis: The inhibiting role of positive leadership in nursing. International Journal of Bullying Prevention. https://doi.org/10.1007/s42380-025-00290-9
Kržan, T. (2020). Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu v teoriji in sodni praksi (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta.
Likar, M. (2020). Mobing – trpinčenje na delovnem mestu in stopnja ozaveščenosti o pojmu v izbrani finančni instituciji (Magistrsko delo). Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
Machul, M., Krasucka, K. N., Pelc, D., & Dziurka, M. (2024). Impact of workplace bullying on nursing care quality: A comprehensive review. Medical Science Monitor, 30, e944815.
Malola, P., Desrumaux, P., Dose, E., & Jeoffrion, C. (2024). The impact of workplace bullying on turnover intention and psychological distress: The indirect role of support from supervisors. International Journal of Environmental Research and Public Health, 21, 751. https://doi.org/10.3390/ijerph21060751
Mensah, J., Boafo, I., & Ofei, A. (2024). Workplace bullying, psychological distress, and quality of care among nurses: The moderating role of resilience. International Journal of Africa Nursing Sciences, 20, 100715. https://doi.org/10.1016/j.ijans.2024.100715
Model odličnosti EFQM. (2013). Slovenski prevod brošure: EFQM Excellent Model 2013. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za meroslovje.
Model EFQM. (2019). Model poslovne odličnosti EFQM – skrajšana verzija. SPIRIT Slovenija. https://www.spiritslovenia.si
Nielsen, M. B., & Einarsen, S. V. (2024). Consequences of workplace bullying for targets and bystanders: A meta-analytic review. Journal of Occupational Health Psychology, 29(1), 1–22. https://doi.org/10.1037/ocp0000331
Özer, G., & Escartín, J. (2023). The making and breaking of workplace bullying perpetration: A systematic review on the antecedents, moderators, mediators, outcomes of perpetration and suggestions for organizations. Aggression and Violent Behavior, 69, 101823. https://doi.org/10.1016/j.avb.2023.101823
Rosander, M., & Nielsen, M. B. (2024). Is there a blast radius of workplace bullying? Ripple effects on at-risk employees. International Archives of Occupational and Environmental Health. https://doi.org/10.1007/s00420-024-02093-z
Rosander, M., Salin, D., & Blomberg, S. (2022). The last resort: Workplace bullying and the consequences of changing jobs. Scandinavian Journal of Psychology, 63(4), 1–12. https://doi.org/10.1111/sjop.12794
Ronha, L., & Rodrigues, R. I. (2025). Relationship between mobbing and organizational performance: Workplace well-being and individual performance as serial mediation mechanisms. Merits, 5(1), 6. https://doi.org/10.3390/merits5010006
Šlatau, T. (2021). Doživeti in preživeti mobing na delovnem mestu (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.
Steffgen, G., & Sischka, P. E. (2023). New findings on the link between workplace bullying and mental health. Sustainability, 15(7). https://doi.org/10.3390/su15172209
Strießing, C., Weinhardt, M., & Schraudner, M. (2022). Workplace bullying in academia: Interaction of gender, power and organisational culture. In A. Müller, B. F. Ressler & K. Kreissl (Eds.), Gender in organisations (pp. 86–104). Emerald Publishing.
Sun, S., Chen, H., He, Y., Yu, F., Yang, Y., Chen, H., & Tung, T.-H. (2025). Workplace bullying and turnover intentions among workers: A systematic review and meta-analysis. BMC Public Health, 25, 2394. https://doi.org/10.1186/s12889-025-23339-2
