Organizacijski izzivi vodenja v zdravstveni organizaciji
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2025.008Ključne besede:
organizacija, zdravstvo, vodenje, stili vodenja, lastnosti vodjePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri je primeren stil vodenja v zdravstveni organizaciji in katere so lastnosti uspešnega vodja v zdravstveni organizaciji?
Namen: Namen raziskave je bil opraviti pregled tuje strokovne literature, v kateri so avtorji obravnavali vodenje v zdravstvenih organizacijah.
Metoda: Izveden je bil pregled tuje strokovne literature v bazah podatkov Elsevier in Pubmed, v katerih smo poiskali prosto dostopne znanstvene članke. Evidentirali smo bazi Elsevier 92 člankov in v bazi PubMed 176 člankov, skupno 268 člankov. Po fazi presejanja smo v raziskavo vključili 100 povzetkov, ki smo jih pregledali. Vključili smo 11 člankov dostopnih v polnem besedilu, ter jih v celoti analizirali. Po vključitvenih in izključitvenih kriterijih smo jih v končno obravnavo in analizo vključili 7.
Rezultati: Prevladujejo mehki stili vodenja, ki temeljijo na čustveni inteligenci, komunikaciji, empatiji, interakciji med vodjem in zaposlenim. Dodatno izpopolnjevanje iz vodenja doprinese zaposlenemu razširjeno znanje ne samo voditeljstva, ampak jasne vizije za svojo karierno pot, vizije organizacije, zaposlenih. Posameznik si lahko sam izbere stil vodenja, ki je najbolj primeren v obstoječem času in z obstoječimi ljudmi. Vodenje je odraz voditelja in cilja h kateremu želi usmerit svojo organizacijo in ni zaznati idealnega stila vodenja.
Organizacija: Izidi raziskave so uporabni tako za ustanovitelje kot tudi za menedžerje v zdravstvenih ustanovah, ki lahko z zbranimi rezultati vodenja, značilnosti vodij, pomembno pripomorejo k dvigu kakovosti obravnave pacienta in k boljšemu delovanju organizacije.
Družba: Članek opisuje bistvo vodenja v zdravstveni organizaciji, ki bi moral vključevati vse deležnike, tako vodjo, kot paciente in vse zaposlene. Dober menedžment so ljudje in zaupanja, spoštovanja, si ne ustvariš z anarhijo, ampak z vztrajnostjo, razumevanjem in složnostjo. Ustvariti bi bilo potrebno okolje v vsaki organizaciji, ki omogoča deležnikom, da soustvarjajo spremembe v organizaciji, sodelujejo pri njenem razvoju in s tem izboljšujejo svojo karierno pot in dvigujejo kakovost tako delavcem, kot uporabnikom.
Originalnost: Rezultati pregleda literature je nakazal različne stile vodenja, vendar vsem skupno k ljudem usmerjeno vodenje v zdravstvenih organizacijah.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Vključili smo članke, objavljene v preteklih treh letih (od 2022 do 2024), v katerih so avtorji raziskovali vodenje zdravstvene nege in zdravniške nege v zdravstvenih organizacijah. Smiselno bi bilo bolj natančno opredeliti vodenje v različnih zavodih, predvsem v Sloveniji, in opraviti analizo in primerjavo s tujo literaturo.
Literatura
Anders, R. L., Jackson, D., Davidson, P. M., & Daly, J. P. (2021). Nursing leadership for the 21st century. Revista Latino-Americana de Enfermagem, 29, e3472. https://doi.org/10.1590/1518-8345.0000.3472
Ali Hassan, Prof. Dr. A. El. A., & Fahmy Diab, S. M. (2024). The Relationship between Toxic Leadership and Career Success “An Empirical Study on Nurses in Medical Centers and Hospitals in Mansoura, 3(8). RIJCS_Volume 3_Issue https://doi.org/10.21608/rijcs.2023.242419.1020
Antoine, E. B., Rocha, A. M., & McGinty, G. (2022). Values-Based Leadership: A Survey of Academic Medical Leaders to Inform Curriculum Development. Journal of Healthcare Leadership, 14, 137–142. https://doi.org/10.2147/JHL.S379737
Azzam, D. B., Sharma, A. N., Tang Meller, L. L., Noarbe, B., Chin, K., Torres, J., Sharma, S. N., & Wiechmann, W. (2022). Analysis of dual degree, gender, and specialty on obtaining leadership positions in academic settings: a multi-institutional study. Journal of Hospital Management and Health Policy, 6. https://doi.org/10.21037/JHMHP-21-91
Benmira, S., & Agboola, M. (2021). Evolution of leadership theory. BMJ Leader, 5(1), 3–5
Bahlman-van Ooijen, W., van Belle, E., Bank, A., de Man-Van Ginkel, J., Huisman-de Waal, G., & Heinen, M. (2023). Nursing leadership to facilitate patient participation in fundamental care: An ethnographic qualitative study. Journal of Advanced Nursing, 79(3). https://doi.org/10.1111/jan.15329
Bürkin, B. M., Czabanowska, K., Babich, S., Casamitjana, N., Vicente-Crespo, M., de Souza, L. E., Ehrenberg, J. P., Hoffmann, A., Kamath, R., Matthiä, A., Okumu, F., Rutebemberwa, E., Waser, M., Kuenzli, N., & Bohlius, J. (2024). Competencies for Transformational Leadership in Public Health—An International Delphi Consensus Study. International Journal of Public Health, 69. https://doi.org/10.3389/ijph.2024.1606267
Ivanko, Š. (2019). Vodenje v 21.stoletju. Revija za univerzalno odličnost, 8(4), 374-393
Kalan, M. & Meško, M. (2021). Model avtopoetskega vodenja I.del (teoretična raziskava). Novo Mesto: Fakulteta za organizacijske študije
Levay, C., & Andersson Bäck, M. (2022). Caring leader identity between power and powerlessness. Organization Studies, 43(6), 953–972. https://doi.org/10.1177/01708406211006245
Godicelj, M. (2022). Uporaba vitkih metod vodenja projektov v operativnem gradbeništvu. (diplomska naloga). Univerza v Ljubljani: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. Pridobljeno na: godicelj.pdf
Hilverda, J. J., Roemeling, O., Smailhodzic, E., Aij, K. H., Hage, E., & Fakha, A. (2023). Unveiling the impact of lean leadership on continuous improvement maturity. A scoping review. Journal of Healthcare Leadership, 15, 241–257. https://doi.org/10.2147/JHL.S422864
Lukić, M. (2020). Trajnostno voditeljstvo: nazaj h koreninam. Revija MQ, 47
Kozole, M., & Gračner, T. (2020). Menedžment dobrega počutja. Revija Za Univerzalno Odličnost, 9(1). doi.org/10.37886/ruo.2020.003
Laznik, G., & Klančar, A. (2023). Kombiniranje stilov vodenja kot pomembni dejavnik kakovostnega in uspešnega vodenja v zdravstveni negi. Revija Za Ekonomske in Poslovne Vede, 10(1), 69–92. doi.org/10.55707/eb.v10i1.124
Levay, C., & Andersson Bäck, M. (2022). Caring Leader Identity Between Power and Powerlessness. Organization Studies, 43(6), 953–972. doi.org/10.1177/01708406211006245
Levine, M. D., Wagner, V. M., Riedinger, C. J., Khadraoui, W., Haight, P. J., Morton, M., Barrington, D. A., Calo, C. A., Castaneda, A. v., Lightfoot, M., Chalif, J., Gonzalez, A., & Cohn, D. E. (2024). Learning to lead: The evolution of a pilot leadership curriculum for gynecologic oncology fellows at the Ohio State University. In Gynecologic Oncology Reports (Vol. 52). Elsevier B.V. doi.org/10.1016/j.gore.2024.101327
Pelfrey, C. M., Cola, P. A., Gerlick, J. A., Edgar, B. K., & Khatri, S. B. (2022). Breaking Through Barriers: Factors That Influence Behavior Change Toward Leadership for Women in Academic Medicine. Frontiers in Psychology, 13. doi.org/10.3389/fpsyg.2022.854488
Prošič, T., & Kustec, S. (2024). Vodenje s čustveno inteligenco v javnem sektorju-pregled literature in predlog raziskovalnega modela. doi.org/10.37886/ruo.2024.006
Repovž, S. P., & Štangelj, P. (2022). Kovčing kot orodje za razvoj organizacije. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije. Dostopno na: https://doi.org/10.37886/ruo.2022.025
Podnar, N. (2022). Situacijsko vodenje in učinkovitost tima zdravstvene nega v kriznih situacijah. (magistrsko delo). Novo Mesto: Fakulteta za organizacijske študije. Dostopno na: situacijsko vodenje Podnar.pdf
