Kazalniki bolniškega staleža v Republiki Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2025.003Ključne besede:
kazalniki bolniškega staleža, absentizem, bolniški stalež glede na regijePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšne so razlike v bolniškem staležu (BS) v Republiki Sloveniji (RS) med spoloma, glede na razlog obravnave, zdravstvene regije in skupine bolezni, opredeljene po Mednarodni klasifikaciji bolezni MKB-10-AM (verzija 11)? Katere specifične skupine bolezni po MKB-10-AM (verzija 11) imajo največji vpliv na stopnjo bolniških odsotnosti, in kako se te razlike odražajo v trajanju ter deležu odsotnosti z dela ?
Metoda: Metodologija raziskave vključuje uporabo deskriptivne metode za pregled relevantne literature, ki omogoča celovit vpogled v obstoječe študije in podatke o BS. Podatki so bili pridobljeni iz zbirk Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije (NIJZ, RS) in pokrivajo petletno obdobje. Za analizo podatkov smo uporabili kvantitativne metode, pri čemer smo uporabili statistične tehnike za izračun in interpretacijo ključnih kazalnikov BS.
Rezultati: Analiza petletnega obdobja med letoma 2019 in 2023, ki vključuje tudi vplive pandemije COVID-19, je pokazala izrazit naraščajoči trend bolniških odsotnosti med letoma 2020 in 2022, s kulminacijo v letu 2022. V tem letu je bila zaznana znatna rast bolniških odsotnosti v vseh obravnavanih regijah, pri čemer je najvišji delež (7,8 %) dosegla regija Ravne na Koroškem. Najpogostejši vzroki bolniških odsotnosti v tem obdobju so bile infekcijske in parazitske bolezni, s posebej izrazitim porastom v letu 2022 (569.791 primerov). Poleg tega so bile pogoste tudi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve izven dela, duševne in vedenjske motnje ter neoplazme.
Organizacija: Učinkovita organizacijska struktura, ki zagotavlja optimalne delovne pogoje, je ključnega pomena za ohranjanje produktivnosti in zdravja delovno aktivne populacije. Ugotovitve raziskave so relevantne za delovne organizacije in javne institucije, ki upravljajo z zdravjem zaposlenih ter z dodeljevanjem in upravljanjem finančnih sredstev za zdravstveno varstvo.
Družba: Celovita ozaveščenost delovno aktivne populacije o pomenu zdravega življenjskega sloga, skupaj z angažiranostjo delodajalcev pri vzpostavljanju in vzdrževanju zdravju prijaznih delovnih okolij, predstavlja temeljno strategijo za učinkovito zmanjšanje in obvladovanje BS.
Originalnost: Raziskava o kazalnikih BS po spolu, razlogih, regijah in mednarodni klasifikaciji MKB-10-AM (različica11) predstavlja pomemben prispevek k razumevanju kazalnikov in dejavnikov, ki vplivajo na BS v slovenskem prostoru. Njena originalnost se odraža v celovitem pristopu k analizi, ki vključuje tako geografske kot demografske vidike, ter k uporabi najnovejše mednarodne klasifikacije bolezni. Poleg tega raziskava odpira nove možnosti za oblikovanje ciljnih ukrepov in politik, usmerjenih v zmanjšanje BS, kar je ključno za izboljšanje javnega zdravja, učinkovitost zdravstvenih sistemov in trajnost razvoja delovne sile.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na petletno obdobje in se osredotoča predvsem na splošne kazalnike BS. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno razširiti analizo na daljše časovno obdobje, vključiti tudi gospodarske panoge z različnimi delovnimi pogoji ter preučiti vpliv preventivnih ukrepov in politik, usmerjenih v zmanjšanje BS.
Literatura
Aarstad, J., & Kvitastein, O. A. (2023). Effect of Long-Term absenteeism on the operating revenues, productivity, and employment of enterprises. Administrative Sciences, 13(6), 156. https://doi.org/10.3390/admsci13060156
Abzhandadze, T., Westerlind, E., & Persson, H. C. (2023). Impact of pre-pandemic sick leave diagnoses on the length of COVID-19-related sick leave: a nationwide registry-based study. BMC Public Health, 23(1). https://doi.org/10.1186/s12889-023-15115-x
Antczak, E., Miszczyńska, KM. (2021). Causes of Sickness Absenteeism in Europe – Analys from an Intercountry and Gender Perspective. Int. J. Environ. Res. Public Health 18 (22).
Brooks, SK., et.all. (2020). The psychological impact of quarantine and how to reduce it: rapid review of the evidence. https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140
França, RR., Fernandes, RCP., Lima, VMC. (2021). Risk factors for absenteeism due to musculoskeletal diseases in workers in the judiciary sector. Rev Bras Med Trab. Oct-Dec; 19(4),454–464.
Godaa, GS & Soltasb, EJ. (2023). The impacts of Covid-19 absences on workers. J Public Econ. Jun; 222: 104889.
Gohar, B. et all. (2021). Demographic, Lifestyle, and Physical Health Predictors of Sickn Absenteeism in Nursing: A Meta-Analysis. Safety and Health at Work, 12(4), 536-543.
Hupkau, C., Petrongolo, B., (2020). Work, Care and Gender during the COVID‐19 Crisis. Wiley - Fisc Stud. Collection. 41(3), 623–651.
Jacobsen, DI. (2017). Shift work and sickness absence—the mediating roles of work–home conflict and perceived health. Human Resource Management. Advancing Human Research and Practice. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/hrm.21894
Knudsen, A. K., Harvey, S. B., Mykletun, A., & Overland, S. (2013). Common mental disorders and long-term sickness absence in a general working population. The Hordaland Health Study. Acta Psychiatrica Scandinavica, 127(4), 287-297.
Kwon, MJ. (2020). Occupational Health Inequalities by Issues on Gender and Social Class in Labor Market: Absenteeism and Presenteeism Across 26 OECD Countries. Front Public Health, Mar. 25(8)84.
Lallukka, T. et. al. (2019). Work participation trajectories among 1,098,748 Finns: reasons for premature labour market exit and the incidence of sickness absence due to mental disorders and musculoskeletal diseases. BMC Public Health, 19, 1418.
Leclerc, A. et.al. (2016). Musculoskeletal pain at various anatomical sites and socioeconomic position: Results of a national survey. Rev Epidemiol Sante Publique. 64 (5), 331-339.
Living and working in Europe 2021. (2022). https://www.eurofound.europa.eu/en/publications/2022/living-and-working-europe-2021.
Maltezou, HC., Ledda, C., Sipsas NV. (2023). Absenteeism of Healthcare Personnel in the COVID-19 Era: A Systematic Review of the Literature and Implications for the Post-Pandemic Seasons. Healthcare (Basel), 11(22), 2950.
Mastekaasa, A. (2020). Absenteeism in the Public and the Private Sector: Does the Public Sector Attract High Absence Employees? Journal of Public Administration Research and Theory, 30(1),60–76.
Nicola, M., et. al. (2020). The socio-economic implications of the coronavirus pandemic (COVID-19): A review. Int J Surg., 78,185–193.
Toth, M., Žagar, I., Petrič, D., Cizelj, H., Jelisavčič, S., Košir, F., Kramberger, B., & Zevnik, M. (1997). Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja s pojasnili in izvedbenimi navodili (str. 1 zv. (loč. pag.)). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2003-01-1237.
Pietrabissa1, G., Simpson, SG., (2020). Psychological Consequences of Social Isolation During COVID-19 Outbreak. Psychol. Health Psychology. 11.
Pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji - januar 2023. pridobljeno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/NOVICE/Zdravstveni-sistem-v-Sloveniji-januar-2023.pdf.
Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027. https://pisrs.si/pregledPredpisa?
Revizijsko poročilo RS -RS. Obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža. (2020). https://www.rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2023/dolgotrajne-bolniske/Bolniske-infografika.pdf.
Shrivastava, SRBL et.al. (2015). A comprehensive approach to reduce sickness absenteeism. J Inj Violence Res. 7(1),43–44.
Sterud, T., Johannessen, HA. (2018). Influence of occupational factors on regional differences in sick leave: A prospective population study, Scand. J. Public Health. 46(3), 314–320.
Šestan, N. (2008). Model ugotavljanja povezav med bolniškim staležem in boleznimi mišično-kostnega Sistema in vezivnega tkiva : magistrsko delo. Univerza v Mariboru. FOV Kranj.
Šestan, N., Dodič Fikfak, M., (2010). Bolniški stalež zaradi bolezni obtočil in duševno-vedenjskih motenj = Sick leave due to the circulatory system diseases and mental and behavioural disorders. Sanitas et labor. 8(1),9-21.
Vander, C W., Stoddard-Dare, P, De Rigne, L.A. (2023). Is paid sick leave bad for business? A systematic review. Am J Ind Med .66(6),429-440.
Vanella, P., Wilke,CB., Söhnlein, D., (2022). Prevalence and Economic Costs of Absenteeism in an Aging Population—A Quasi-Stochastic Projection for Germany. https://www.mdpi.com/2571-9394/4/1/21.
Wang, D. et.al. (2020). Clinical characteristics of 138 hospitalized patients with 2019 novel coronavirus–infected pneumonia in Wuhan, China. JAMA, 323(11), 1061-1069.
Yavorsky, JE., Qian, Y., Sargent AC. (2021). The gendered pandemic: The implications of COVID‐19 for work and family. Sociol Compass, 15(6).
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1): https://zakonodaja.com/zakon/zdr-1/137-clen-nadomestilo-place
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T). https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-2480/
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). https://zakonodaja.com/zakon/zzvzz
Zerbo Šporin, D., Kozinc, Ž, Prijonc, T., Šarabon, N. (2023). The prevalence and severity of sick-leaves due to musculoskeletal disorders among workers in water supply; sewerage, waste management and remediation activities. Archives of Environmental & Occupational Health, 78(3), 187-195.
