Kakovost medsebojnih odnosov na spletu v času covida-19
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2022.020Ključne besede:
medvrstniško nasilje, spletno nasilje, covid-19, splet, družbena omrežja, mladostniki, staršiPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali so starši mladostnikov ustrezno poučeni glede izzivov spletnega nasilja?
Namen: Namen članka je raziskati področje spletnega nasilja med slovenskimi mladostniki v času covida-19 skozi dojemanje staršev mladostnikov v Sloveniji.
Metoda: V članku smo uporabili deskriptivno metodo, s pomočjo katere smo opisali teoretična izhodišča. V empiričnem delu članka smo uporabili kvantitativno metodo, kjer smo uporabili anketni vprašalnik, ki preučuje stališča staršev mladostnikov glede morebitnega porasta nasilja na spletu med mladostniki v času covida-19.
Rezultati: V raziskavi članka so sodelovali starši mladostnikov z območja celotne Slovenije. Zaskrbljujoča je trditev, da je po mnenju staršev mladostnikov večina mladostnikov zaznala pojav nasilja nad nekom drugim, vseeno pa niso ukrepali.
Organizacija: S pomočjo raziskave smo želeli preučiti pogostost spletnega nasilja glede na čas pred in med covidom-19, kar pa je pomembno predvsem za organizacije (v tem primeru šole), saj skrbijo za oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, kjer je potrebno pričeti s preprečevanjem te oblike nasilja, v kolikor želimo doseči vključenost ter fizično in psihosocialno varnost mladostnikov.
Družba: Članek preučuje družbeno relevantno temo, omenjeno področje zaradi dejstva, da je covid-19 relativno nov izziv na področju virologije, pa predstavlja pod raziskano področje, zato raziskava predstavlja zgolj začetek preučevanja izbranega področja. Rezultate raziskave lahko uporabijo številni strokovnjaki, ki želijo temo nadalje preučiti, oziroma mladostniki, starši in učitelji, ki želijo omenjeno področje bolje spoznati.
Originalnost: Originalnost članka je moč zaznati v preučevanju zelo aktualnega družbenega vprašanja, ki posega na zaenkrat še malo raziskan vpliv obdobja covida-19 na medvrstniško in spletno nasilje med mladostniki skozi dojemanje staršev.
Omejitve/nadaljnjo raziskovanje: Omejitve raziskave se kažejo v omejenosti preučevanega vzorca, poleg tega pa so se pri izvedbi anketnega vprašalnika pojavili nepopolno izpolnjeni vprašalniki. Raziskava bi se lahko razširila na način, da bi se med udeleženci izvajali poglobljeni intervjuji, tako med mladostniki in starši kot tudi med strokovnjaki v šolstvu, kajti kakovost šole je močno povezana z varnim in spodbudnim učnim okoljem. Nadaljnje raziskave bi nam lahko prav tako omogočile razumeti odprto komunikacijo v šolstvu, ki ustvarja močnejši občutek pripadnosti šoli, kajti ugodna klima lahko šoli omogoči, da se spreminja v učečo se skupnost, kar pomeni gradnjo spodbudnega učnega okolja, ki ga označujeta medsebojno spoštovanje in zaupanje tako za učence kot učitelje.
Literatura
Ang, R. P. (2015). Adolescent cyberbullying: A review of characteristics, prevention and intervention strategies. Aggression and Violent Behavior, 25, 35–42. doi. 10.1016/j.avb.2015.07.011
Blank, G. & Lutz, C. (2018). Benefits and harms from Internet use: A differentiated analysis of Great Britain. New media & society, 20(2), 618–640. doi: 10.1177/1461444816667135
Coady, C. A. J. (1986). The Idea of Violence. Journal of Applied Philosophy, 3(1), 3–19.
Cook, C. R., Williams, K. R., Guerra, N. G., Kim, T. E., & Sadek, S. (2010). Predictors of Bullying and Victimization in Childhood and Adolescence: A Meta-analytic Investigation. American Psychological Association, 25(2), 65–83.
Dehue, F., Bolman, C., & Völlink, T. (2008). Cyberbullying: Youngsters’ Experiences and Parental Perception. Cyber Psychology & Behavior, 11(2), 217–223. doi: 10.1089/cpb.2007.0008
Englander, E. (2021). Bullying, Cyberbullying, Anxiety, and Depression in a Sample of Youth during the Coronavirus Pandemic. Pediatric Report, 13, 546–551. doi: 10.3390/pediatric13030064
Ferrara, P., Ianniello, F., Villani, A., & Corsello, G.(2018). Cyberbullying a modern form of bullying: Let’s talk about this health and social problem. Ital. J. Pediatr. 44, 14. doi: 10.1186/s13052-018-0446-4
Hamby, S. (2017). On defining violence, and why it matters. Psychology of Violence 7(2), 167–180. doi: 10.1037/vio0000117
Hamm, M. P., Newton, A. S., Chisholm, A., Shulhan, J., Milne, A., Sundar, P., ... Hartling, L. (2015). Prevalence and Effect of Cyberbullying on Children and Young People: A Scoping Review of
Henry, S. (2000). What Is School Violence? An Integrated Definition. The Annals of the American Academy of Political and Social Science, 567(1), 16–29.
Imbusch, P. (2003). The Concept of Violence. V W. Heitmeyer & J. Hagan (ur.), The Concept of Violence. International Handbook of Violence Research (str. 13–29). Berlin: Springer.
Kranjc, T. (2019). Šolska kultura in klima – 2. del. Vzgoja in izobraževanje, 50(2–3), 26–32.
Kranjc, T., Drolc, A., Nose Pogačnik, Š., Pevec, M., Slivar, B., Uranjek, J., & Weilguny, M. (2019). Varno in spodbudno učno okolje. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Kričkić, D., Šincek, D., & Babić Čike, A. (2017). Sexting, cyber-violence and sexually risk behaviour among college students. Kriminologija & socijalna integracija: časopis za kriminologiju, penologiju i poremećaje u ponašanju, 25(2), 15–28. doi: 10.31299/ksi.25.2.2
Lee, C. S. (2021). Analyzing Zoombombing as a new communication tool of cyberhate in the COVID-19 era. Online Information Review, 46(1), 147–163. doi: 10.1108/OIR-05-2020-0203
Menesini, E. & Nocentini, A. (2009). Cyberbullying Definition and Measurement, Journal of Psychology, 217(4), 230–232. doi: 10.1027/0044-3409.217.4.230
Milekšič, V. & Kos Kecojević, Ž. (2011). Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v osnovnih šolah. V Ž. Koc Kecojević & S. Gaber (ur.), Kakovost v šolstvu v Sloveniji (str. 105–137). Ljubljana: narodna in univerzitetna knjižnica.
Miro-Llinares, F. & Rodriguez-Sala, J. J. (2016). Cyber hate speech on twitter: Analyzing disruptive events from social media to build a violent communication and hate speech taxonomy. International Journal of Design & Nature and Ecodynamics, 11(3), 406–415. doi: 0.2495/DNE-V11-N3-406-415
Mrevlje, T. P. (2014). Kaj nam povedo slovenske raziskave in podatki policije o nasilju v družini? (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana.
Myers, C.-A. & Cowie, H. (2019). Cyberbullying across the Lifespan of Education: Issues and Interventions from School to University. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16, 1–14. doi: 10.3390/ijerph16071217
Nazir, T. & Thabassum, L. (2021). Cyberbullying: Definition, Types, Effects, Related Factors and Precautions to Be Taken During COVID-19 Pandemic. The International Journal of Indian Psychology, 9(4), 480–491. doi: 10.25215/0904.047
Notar, C. E., Padgett, S., & Roden, J. (2013). Cyberbullying: A Review of the Literature. Universal Journal of Educational Research 1(1), 1–9. doi: 10.13189/ujer.2013.010101
Nunnally, J. C. (1975). Psychometric theory – 25 years ago and now. Educational Researcher, 4(10), 7–21. doi: 10.3102/0013189X004010007
Olweus, D. (1993). Bullying at school: What we know and what we can do. New York, NY: Wiley-Blackwell.
Peterson, J. & Densley, J. (2017). Cyber violence: What do we know and where do we go from here? Aggression and Violent Behavior, 34, 193–200. doi: 10.1016/j.avb.2017.01.012
Policija. (2022). Medvrstniško nasilje na spletu. Pridobljeno na https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-internetu/spletno-nasilje-in-spolne-zlorabe-otrok-na-internetu/medvrstnisko-nasilje-na-spletu
Postigo, S., Schoeps, K., Ordóñez, A., & Montoya-Castilla, I. (2019). What Do Adolescents Say about Bullying? Annals of psychology, 35(2), 251–258. doi: 10.6018/analesps.35.2.301201
Reisen, A., Viana, M. C., & Santos-Neto, E. T. (2019). Bullying among adolescents: are the victims also perpetrators? Brazilian Journal of Psychiatry, 41(6), 518–529. doi: 10.1590/1516-4446-2018-0246
Rutherford, A., Zwi, A., Grove, N., & Buthart, A. (2007). Violence: A glossary. Journal of epidemiology and community health, 61, 676-80. doi: 10.1136/jech.2005.043711.
Safe.si. (2020). Digitalno življenje otrok v času korona krize. Pridobljeno na https://safe.si/raziskave-in-trendi/digitalno-zivljenje-otrok-casu-koronakrize-kidicoti.
Stanko, E. A. (2001). Re-Conceptualising the Policing of Hatred: Confessions and Worrying Dilemmas of a Consultant. Law and Critique 12(3), 309–329.
Stark, S. W. (2015). Verbal Abuse. V P. Moglia (ur.), Psychology and Behavioral Health (str. 1975–1977). New York City: Salem Press at Greyhouse Publishing.
Statistik. (2022). Cronbach alfa koeficient. Pridobljeno na https://www.statistik.si/cronbach-alfa-koeficient/
Svetovna zdravstvena organizacija. (2002). World report on violence and health. Ženeva: Svetovna zdravstvena organizacija.
Utemissova, U. G., Danna, S., & Nikolaevna, N. V. (2021). Cyberbullying during the COVID-19 pandemic. Global Journal of Guidance and Counseling in Schools. Current Perspectives, 11(2), 77–87. doi: 10.18844/gjgc.v11i2.5471
Volk, A. A., Dane, A., V., & Marini, Z. A. (2014). What is bullying? A theoretical redefinition. Developmental Review, 34, 327–343. doi: 10.1016/j.dr.2014.09.001
Volk, A. A., Farrell, A. H., Franklin, P., Mularczyk, K. P., & Provenzano, D. A. (2016). Evolutionary Perspectives on Child Development and Education. V D. C. Geary & D. B. Berch (ur.), Evolutionary Psychology (str. 167–191). Bern: Springer International Publishing Switzerland. doi: 10.1007/978-3-319-29986-0_7
Wright, E. M. & Benson, M. L.(2010) 'Relational Aggression, Intimate Partner Violence, and Gender: An Exploratory Analysis'. Victims & Offenders, 5(4), 283–302. doi: 10.1080/15564886.2010.509649