Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2021.026Ključne besede:
ustvarjalnost, inovativnost, organizacija, inovacija, gospodarska korist, zadovoljstvo zaposlenih, spodbujanje zaposlenihPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali organizacije spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost, ki lahko močno vplivata na izdelke in hkrati na poslovanje organizacije?
Namen: Ugotoviti in analizirati oceno temeljnega gradnika modela odličnosti EFQM – ustvarjalnost in inovativnost. Na osnovi ugotovitev podati predloge za izboljšavo.
Metoda: Uporaba kvalitativne metode, pregled strokovne in znanstvene literature, uporaba raziskovalne metode z analitičnim razčlenjevanjem ter iz njih izluščili bistvo in ugotovitve.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo organizacije dobro razvito inovativno in ustvarjalno dejavnost, vendar je trend pri vseh ocenjevalnih gradnikih modela odličnosti EFQM negativen, zato smo podali predloge za izboljšave. Prav tako je ocena gradnika lasnega podjetja zadovoljiva. Vsa preučena strokovna literatura navaja poglavitne aktivnosti, ki so potrebne za nenehno izboljševanje ustvarjalnosti in inovativnosti v organizacijah.
Organizacija: Raziskava ima na organizacije velik vpliv, saj smo z oceno gradnikov odličnosti EFQM na področju ustvarjalnosti in inovativnosti dobili izhodišče k spremembam.
Družba: Z raziskavo želimo opozoriti, da je to področje zelo pomembno, zato je potrebno v prihodnosti še veliko vanj vložiti, da bodo sadovi ustvarjalnosti in inovativnosti vedno odlično obrodili.
Originalnost: Prispevek stroki je v izvirnosti raziskave. Da bi bila raziskava spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti prikazana skozi gradnike odličnosti EFQM še nismo zasledili.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena le en gradnik s sedmimi podgradniki EFQM. Smiselno bi bilo izdelati primerjalne analize različnih podjetij. V nadaljevanju bi lahko preučili vpliv ustvarjalnosti in inovativnosti na produktivnost v organizaciji.
Literatura
Berginc, J. (2001). Ustvarjalnost in inovativnost v podjetju. Portorož: Visoka strokovna šola.
Bijek, L. (2019). Odnosi, komunikacija, motivacija in nagrajevanje kot dejavniki uspešnega tima in organizacije. Revija za univerzalno odličnost, junij, 2019 letnik št.2., str. 179-192.
Drucker, P. (2007). Inovation and entrepeneurship: praztic and principles. Amsterdam: Butterworth – Heinemann.
Guštin, N. (2006). Aktiviranje ustvarjalnosti za večjo inovativnost poslovanja podjetja. Magistrsko delo. Maribor. Ekonomsko-poslovna fakulteta
Hojč, D. (2019). Model vpliva dodane vrednosti za odjemalce ter inovativnost. Revija za univerzalno odličnost, jun. 2019, letnik 8, št.2., str. 174
Ilič, B. (2002). Sociekonomska analiza spodbude za inoviranje v podjetju. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
FOŠmeter poslovne odličnosti. (2020). Preglednica ocen. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.
Kligl, A. (2010). Ustvarjalnost in inovativnost slovenskih podjetij. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomska poslovna fakulteta.
Kos, M. (1996). Inovacijski menedžment. Priročnik za mala in velika podjetja. Ljubljana: FDV.
Kranjc, D. (2013). Ustvarjalnost kot pogoj za inovativnost. Magistrsko delo. Maribor: Ekonomska poslovna fakulteta.
Likar, B. (2001). Inoviranje. Koper: Visoka šola za menedžment.
Podobnik, N. (2009). Notranje organizacijske spodbude za inovativnost v podjetjih. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Šega, M. (2019). Karakteristike vodij za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v organizaciji. Revija za univerzalno odličnost, marec, 2019 letnik št.1., str. 88-89.
