Vpliv vodenja na izobraževanje fizioterapevtov v zdravstvenem domu
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2020.010Ključne besede:
zdravstveni dom, fizioterapija, vodenje, izobraževanje ob delu, spodbujanje k izobraževanju, ovire za izobraževanjePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas, ali se fizioterapevti v zdravstvenem domu izobražujejo, kdo jih največkrat spodbuja k temu, katera je njihova glavna ovira za izobraževanje in ali jim pridobljeno znanje iz izobraževanja pomaga pri njihovem delovnem procesu.
Namen: Namen raziskave je ugotoviti, ali način vodenja vpliva na odnos zaposlenih do izobraževanja in znanja.
Metoda: Izvedli smo eksperimentalno kvantitativno raziskavo, pri tem smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov. Primarne vire smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, za pridobitev sekundarnih virov pa smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo, in sicer na način sistematičnega pregleda slovenske in tuje literature.
Rezultati: Ugotovili smo, da se fizioterapevti večinoma sami spodbujajo k izobraževanju. Od vodij v zdravstvenem domu jih najbolj spodbuja glavni fizioterapevt. Kot osrednja ovira pri izobraževanju se je izkazalo finančno sredstvo. Fizioterapevti pa so zelo zadovoljni z izobraževanji, saj jim pridobljeno znanje iz izobraževanj zelo pomaga pri njihovem delovnem procesu.
Organizacija: Pridobljeni rezultati so v pomoč vodjem zdravstvenega zavoda in drugim zaposlenim z namenom opisa trenutnega stanja načina vodenja, izobraževanja in zadovoljstva zaposlenih. Z interpretacijo teh vidimo, katera področja se še lahko izboljšajo za zagotavljanje bolj kakovostnih fizioterapevtskih storitev.
Družba: Izobraževanje ima pozitiven vpliv na zagotavljanju kakovostnih storitev, omogočanju boljšega izida postopka zdravljenja pacientov ter povečanju uspešnosti in učinkovitosti zavoda.
Originalnost: Zavod se lahko strokovno razvija le ob nenehnem poklicnem in osebnem razvoju zaposlenih, kar pa omogoča le stalno izobraževanje in izpopolnjevanje ter medsebojno sodelovanje zaposlenih. Z raziskavo smo pridobili prve podatke o izobraževanju fizioterapevtov na primarni ravni zdravstva v Sloveniji in vplivu načina vodenja nanj.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Nadaljnje raziskave bi lahko raziskavo razširile na večjem raziskovalnem vzorcu. Tako bi lahko dobili tudi celostno sliko kakšno pozornost dajejo vodje izobraževanju zaposlenim fizioterapevtom na primarni ravni zdravstva v Sloveniji.
Literatura
Abrams, R. in Barrow, P. (2005). The Successful Business Plan; Secret and strategies. Chichester: Capstone Publishing.
Barle, A. in Bezenšek, J. (2006). Poglavja iz sociologije vzgoje in izobraževanja: Pregled sodobnih socioloških študij, perspektiv in konceptov. Koper: Fakulteta za management.
Buchhbinder, S. B. in Shanks, N. M. (2012). Introduction to Health Care Management (2. izdaja). Jones & Bartlett Learning.
Černetič, M. (2007). Management in sociologija organizacij. Kranj: Moderna organizacija.
Česen, M. (2003). Management javne zdravstvene službe. Ljubljana: CTU, Center za tehnološko usposabljanje.
Dimovski, V., Penger, S., Peterlin, J., Grah, B., Turk, D., Šalamon, K. et. al. (2014). Temelji managementa in organizacije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Huber, D. L. (2014). Leadership and Nursing Care Management (5. izdaja). Saint Louis: Elsevier Saunders.
Iqbal, N., Anwar, S. in Haider, N. (2015). Effect of leadershep style on employee performance. Arabian Journal of Business and Management Review, 5(5), 1-6.
Jelenc, S. (1996). ABC izobraževanje odraslih. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije.
Kovač, J., Mayer, J. in Jesenko, M. (2004). Stili in značilnosti uspešnega vodenja. Kranj: Moderna organizacija.
Marquis, B. L. in Huston, C. J. (2015). Leadership Roles and Management Functions in Nursing: Theory and Application (8. izdaja). Philadelphia: Wolters Kluwer Health, Lippincott Williams & Wilkins.
Medved Jereb, P. (2006). Izobraževanje fizioterapevtov ob delu v slovenskih bolnišnicah: diplomsko delo. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
Možina, S. (2002). Vodja in vodenje. V S. Možina, R. Rozman, M. Glas, M. Tavčar, D. Pučko, J. Kralj in drugi, Management: nova znanja za uspeh (str. 498-539). Radovljice: Didakta.
Možina, T. (2003). Kakovost v izobraževanju: od tradicionalnih do sodobnih modelov ugotavljanja in razvijanja kakovosti v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije.
Pučko, D. (2002). Uresničevanje strategij. V S. Možina, R. Rozman, M. Glas, M. Tavčar, D. Pučko, J. Kralj in drugi, Management: nova znanja za uspeh (str. 314–43). Radovljica: Didakta.
Pahor, M. (2014). Zavezniki za zdravje: medpoklicno sodelovanje v zdravstvenih timih. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta; Univerza v Ljubljani.
Pavlin, B. (30. 1. 2015). Vlaganje v izobraževanje zaposlenih je najboljša naložba. Delo.si. Pridobljeno dne 7. 1. 2020 na https://www.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/vlaganje-v-izobrazevanje-zaposlenih-je-najboljsa-nalozba.html
Rozman, R. in Kovač, J. (2012). Management. Ljubljana: GV Založba.
Rozman, R., Kovač, J., Filej, B. in Robida, A. (2019). Management v zdravstvenih organizacijah. Ljubljana: Lexpera, GV Založba.
Uhan Petek, M. (2008). Management vključevanja zavoda osnovnega zdravstvenega varstva v lokalnem okolju. V Sodobni vidiki vodenja v zdravstvu (str. 69–76). Ljubljana: Društvo ekonomistov v zdravstvu.
Urh, I. (2003). Učeča se organizacija. Sodobna pedagogika, 1, 122–139.
Vukovič, G. (2006). Metode usposabljanja kadrov. Kranj: Moderna organizacija.
Yukl, G. (2010). Leadership in organizations. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.
Združenje fizioterapevtov Slovenije, strokovno združenje (8. 1. 2020). Izpopolnjevanja. Pridobljeno 8. 1. 2020 na https://www.physio.si/
Zupančič, P. (2015). Kako izbrati ustrezen stil vodenja? Pridobljeno dne 5. 1. 2020 na https://e.ravnatelj.si/organizacija-in-vodenje-zavoda/vodenje-in-komunikacija/91-kako-izbrati-ustrezen-stil-vodenja
