Temeljni gradniki avtopoieze v 4.0 organizaciji kot izziv humani organizaciji
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
avtopoieza, alopoieza, avtopoietska organizacija, 4.0 organizacija, gradniki avtopoieze, usmerjevalni gradniki, procesni gradniki, človekov kapitalPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Področje človeka, organizacij in Organizacij je kompleksno in z novimi vidiki 4.0 organizacije še kompleksnejše. Narediti avtopoietski oris s horizontalnim in vertikalnim pogledom raziskovalca, ki vztraja pri človečnosti posameznika in organizacij. Raziskovalno vprašanje izhaja iz raziskave: Kateri so gradniki avtopoieze v sodobni in kateri v 4.0 organizaciji?
Namen: Zaznati, prepoznati, raziskovati principe avtopoieze in postavitev gradnikov avtopoieze v organizacijah. Zanima nas človek v organizaciji, v medsebojni so-odvisnosti na mikro in makro ravni. Znotraj te čedalje bolj virtualne organizacije raziskujemo človeka, človečnosta in človeški potencial kot ustvarjalni potencial humane organizacije.
Metoda: Akcijsko raziskovanje z mešanimi metodami, za celovitejše raziskovanje principa avtopoieze in metodologijo postavljanja gradnikov avtopoieze. Uporabimo programsko orodje Atlas.ti. in metodološko informacijsko orodje »Informacijski graf avtopoieze«. Validacijo izvedmo z dvojno triangulacijo (statični in dinamični pogled).
Rezultati: Oblikovali in validirali smo štiri usmeritvene gradnike in 36 procesnih gradnikov, ki se kažejo v človeku kot: čustvovanje, razmišljanje, usmerjanje in delovanje. Signifikantna razlika pri dveh procesnih gradnikih avtopoieze v sodobni in 4.0 organizaciji potrjuje postavljeno tezo, da se gradniki sodobne in 4.0 organizacije razlikujejo. Zaznamo, da se v 4.0 organizaciji izgubljata procesna gradnika samo/so-čutenje in samo/so-referenčnost. Z rezultati utemeljujemo, da se 4.0 organizacija usmerja predvsem v delovanje in pridobiva na deležu izboljšanih komunikacij. Izgublja pa v občutenju in razmišljanju človeka v organizaciji.
Organizacija: Rezultati so lahko vodilo in izziv humanim organizacijam. Podajamo izziv, kako s poznavanjem horizontalnih in vertikalnih zakonitosti človeka »obvladovati« 4.0 organizacije. Raziskava prispeva k zavedanju človeka in preobrazbi alopoietskih k vedno bolj avtopoietskim organizacijam, kar predstavlja tudi premik od mehanistične k humani paradigmi.
Družba: Sprejemanje avtopoieze na vseh ravneh družbe in posledično prebujajočih se organizacij, ter družbe kot celote. Končni rezultat je, z avtopoiezo vplivati na kulturni razvoj družbe v smislu povezovanja znanosti, umetnosti, visokih tehnologij in duhovnosti.
Originalnost: Preplet horizontalnih in vertikalnih področij teorije, večplastni pogled raziskovanja organizacije z »IGA« in validacija z dvojno tringulacijo.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Relativno skromni obseg referenc na temo Industrije 4.0. Raziskovanje usmeritvenih in procesnih gradnikov v »IGA«. Ustanovitev inštituta za proučevanje avtopoieze na vseh ravneh družbe.
Literatura
Albers, A., Gladysz, B., Pinner, T., Butenko, V., & Stürmlinger, T. (2016). Procedure for Defining the System of Objectives in the Initial Phase of an Industry 4.0 Project Focusing on Intelligent Quality Control Systems. Science Direct. 52, 262-267. https://doi.org/10.1016/j.procir.2016.07.067
Ambrož, M., & Colarič Jakše, L. M. (2015). Pogled raziskovalca: Načela, metode in prakse. Mednarodna založba za slovanske jezike in književnosti, Maribor.
Aristotel, (2002). Nikomahova etika. Slovenska matica, Ljubljana.
Aristotel, (2012). O nastajanju in propadanju. Slovenska matica, Ljubljana.
Ash, J. (2012). Rethinking affective atmospheres: Technology, perturbation and space times of the non-human. Geoforum. 49, 20-28. https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2013.05.006
Balažic Peček, T. (2016). Naravni modeli mišljenja kot izziv človeka pri etičnih konceptih v organizaciji (Natural Models of Mind as a Challenge of a Person in Ethical Concepts in an Organization). 35. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti: Trajnostna organizacija, Slovenija, Portorož, 16.-18. marec 2016, str. 56-69, Maribor: Fakulteta za organizacijske vede.
Balažic Peček, T., & Bukovec, B. (2017) Razsežnost principa "autopoiesis" v organizaciji in družbi. Revija za univerzalno odličnost, ISSN 2232-5204, mar. 2017, letn. 6, št. 1, str. 39-54. http://www.fos.unm.si/media/pdf/RUO/2017-6-1/RUO_069_BALAzIC_PEcEK_BUKOVEC.pdf. [COBISS.SI-ID 2048403714]
Balažic Peček, T., Lauc, A., Železnikar, A. P., & Bukovec, B. (2017). From Allopoietic to Autopoietic Self-management. (Od alopoietskoga do avtopoietskog samo-upravljanja). DIJALOG, časopis za filozofiju i društvenu teoriju, 10-2 – 10-1 – 581-2/17
Beck, U. (2001). Družba tveganja: Na poti v neko drugo moderno. Zavod za odprto družbo, Ljubljana.
Bokrantz, J., Skoogh, A., Berlin, C., & Stahre, J. (2017). Maintenance in digitalised mannufacturing: Delphi-based scenarios for 2030. International Journal of Production Economics, 191, 154-169. https://doi.org/10.1016/j.ijpe.2017.06.010
Bukovec, B. (2009). Nova paradigma obvladovanja sprememb. Fakulteta za uporabne družbene študije, Nova Gorica.
Capra, F. (1986). Vrijeme preokreta: Znanost, društvo i nastupajuća kultura. ČGP Delo, OOUR Globus, Izdavačka djelatnost, Zagreb.
Capra, F. (1997). Tao fizike: Jedno istraživanje paralela između suvremene fizike i istočnjačkom misticizma. Opus, Beograd.
Capra, F. (2002). The Hidden Connections: Integrating the Biological, Cognitive, and Social Dimensions of Life into a Science of Sustainability. Doubleday, New York.
Capra, F., & Luisi, P. L. (2014). The System View of Life: A Unifying Vision. Cambridge University Press, United Kingdom.
Dalai Lama XIV (2000). Etika za novo tisočletje: Njegova Svetost dalajlama. Učila, založba, d.o.o., Tržič.
Djurdica, B. (2011). Zdravljenje prostorov z življenjsko-kozmično energijo: Čisto okolje. Alternativa, Ljubljana
Ećimović, T. (2016). Univerzalna vzgoja in izobraževanje in Filozofija trajnostne sonaravne prihodnosti Slovenk in Slovencev. Mestna knjižnica, Izola.
Feyerabend, P. K. (1999). Proti metodi. Studia humanitatis, Ljubljana.
Feyerabend, P. K. (2007). Spoznanje za svobodne ljudi. Založba krtina, Ljubljana.
Feyerabend, P. K. (2008). Znanost kot umetnost. Zbirka Sodobna družba/Sophia, Ljubljana.
Gosar, A. (1994). Sodobna socialna etika: Sociološke in gospodarske osnove. Založba Rokus d.o.o., Ljubljana.
Harari, Y. N. (2015). Sapiens: Kratka zgodovina človeštva. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Hlebš, J. (2017). Darwin, evolucija in/ali starjenje. Mohorjeva založba, Celovec.
Ivanko, Š. (2012). Organizacijske paradigme: Podlaga za nastanek in razvoj organizacijskih teorij. Fakulteta za organizacijske študije, Novo mesto.
Jantsch, E. (1980). The Self-Organisation Universe: Scientific and Human Implications of the Emerging Paradigm of evolution. British Library Cataloging in Publication Data, Oxford.
Komat, A. (2015). Če boste molčali, bodo kamni govorili. Samozaložba in Buča d.o.o., Domžale.
Kordeš, U. (2004). Od resnice k zaupanju. Studia humanitatis, Ljubljana.
Kordeš, U., & Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega raziskovanja. Založba univerze na Primorskem, Koper.
Kuhn, T. S. (1998). Struktura znanstvenih revolucij. Zavod za odprto družbo, Ljubljana..
Kukić, S. (2015). Metodologija znanstvenog iztraživanja. Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine, Sarajevo.
Lauc, A. (2000). Metodologija društvenih znanosti. Sveučilišče J.J. Strosmayera u Osijeku, Pravni fakultet. Grafika, Osijek.
Lauc, A., & Balažic Peček, T. (2017) Nova paradigma: Re-procesiranje alopoietske v avtopoietsko organizacijo. V: Bukovec, B. (ur.). Avtopoietska organizacija. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije., str. 43-69, ilustr. [COBISS.SI-ID 2048428546]
Lauc, Z. (2016). Moralitet-Legimitet-Legalitet: zbirka radova. Sveučilišče J.J. Strosmayera, Pravni fakultet. Grafika, Osijek.
Lasan, M. (2005). Stalnost je določila spremembo: Fiziologija. Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Ljubljana.
Levi-Strauss, C. (1985). Oddaljeni pogled. Založba ŠKUC Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.
Luhmann, N. (1995). Social Systems. Stanford University Press, Stanford, California.
Mali, F. (2006). Epistemologija družbenih ved: Razlaga in razumevanje. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
Maturana, H. R., & Varela, F. J. (1980). Autopoiesis and cognition: The realization of the Living. D. Reidel Publishing Company, London.
Maturana, H. R., & Varela, F. J. (1998). Drevo spoznanja. Studia humanitatis, Ljubljana.
Mesec, B. (1994). Model akcijskega raziskovanja. Socialno delo 33, 1: 3-16.
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Visoka šola za socialno delo, Ljubljana.
Mesec, B. (2009). Akcijsko raziskovanje. Pridobljeno (2017, 24. julij) na https://sites.google.com/site/kvalitativnametodologija/akcijsko- raziskovanje/predstavitve-1/.
Mulej, M. in sod. (2000). Dialektična in druge mehkosistemske teorije: Podlaga za celovitost in uspeh managementa. Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.
Neugebauer, R., Hippmann, S., Leis, M., 2016, Industrie 4.0 - From the Perspective of Applied Research. Science Direct. 57, 2-7. https://doi.org/10.1016/j.procir.2016.07.067
Ovsenik, J. (1999). Stebri nove doktrine organizacije, managementa in organizacijskega obnašanja. Moderna organizacija, Kranj.
Ovsenik, J. (2010). Kakšna organizacija kaže pot iz krize 2008+ (What kind of Organisation should be Reconceived to Trace a Way Out of the Crisis 2008+?). 29. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti: Človek in organizacija, Slovenija, Portorož, 24.-26. marec 2010, (str. 1007-1018), Maribor: Fakulteta za organizacijske vede.
Ovsenik, M., & Ambrož, M. (2006). Upravljanje sprememb poslovnih procesov. Turistica – Visoka šola za turizem Portorož, Portorož.
Pavuna, D., osebni razgovori in korespondenca z avtorjem (Karlovac, Zagreb, 2016).
Pavuna, D., & Balažic Peček, T. (2017). Zapiski raziskovanj pojavov kvantne fizike v avtopoietski organizaciji.
Roblek, V. Meško, M., & Krapež, A. (2015). A complexity view of industry 4.0. Sage Open. 6(2). doi:10.1177/2158244016653987
Salminen, K., & Kovač, I. (2012). Role Basaed Self-Adaption of Reconfigurable Robotized Systems for Sustanaible Manufacturing. V: FAIM 2012, 22nd International Conference on Flexible Automation and Intelligent Manufacturing, June 10th-13th 2012, Helsinki, Finland, Tampere, Tampere University of Technology, Department of Production Engineering, 2012, 8 str.
Salminen, K., & Kovač, I. (2012). Role Basaed Self-Adaption of Reconfigurable Robotized Systems for Sustanaible Manufacturing. V: FAIM 2012, 22nd International Conference on Flexible Automation and Intelligent Manufacturing, June 10th-13th 2012, Helsinki, Finland, Tampere, Tampere University of Technology, Department of Production Engineering, 2012, 8 str.
Schwab, K. (2016). Četrta industrijska revolucija. World Economic Forum, Ženeva.
Spinoza, B. (1988). Etika. Slovenska matica, Ljubljana.
Tesla, N. (2013). Moji izumi (My inventions). Založba Sanje, Ljubljana.
Trstenjak, A. (1985). Človek bitje prihodnosti: Okvirna antropologija. Slovenska matica, Ljubljana.
Veza, I., Mladineo, M., & Gjeldum, N. (2015). Managing Innovative Production Network of Smart Factories. Science Direct. 48(3) 555-560. https://doi.org/10.1016/j.ifacol.2015.06.139
Železnikar, A. P. (2015). Informational Consciousness and Half-Consciousness. Humankybernetik Band 56 · Heft 3, Akademia Libroservo / IfK.
Železnikar, A. P. osebni razgovori in korespondenca z avtorjem (Ljubljana, 2016-2017).
Železnikar, A. P. (2015) Filozofsko besedotvorje (Philosophical Word Formation). Pridobljeno (2017, 27. julij) na http://lea.hamradio.si/~s51em/book/Medit339slo.pdf.
