Preko povezovanja do urejenega trga sveže zelenjave v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
pridelava zelenjave, povezovanje pridelovalcev, model povezovanja, gospodarski grozd, organizacija pridelovalcevPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Nepovezanost slovenskih pridelovalcev zelenjave se odraža v izrazito podrejenem položaju pri nabavnem in prodajnem trženju. Zato smo raziskavo zastavili z raziskovalnim vprašanjem o možnostih za oblikovanje optimalnega modela povezovanja pridelovalcev.
Namen: Namen raziskave je ugotoviti pripravljenost deležnikov v verigi pridelave zelenjave za medsebojno sodelovanje. Cilj raziskave pa je poiskati optimalni model povezovanja pridelovalcev zelenjave in drugih deležnikov.
Metoda: Do rezultatov smo prišli preko različnih raziskovalnih orodij. Anketne vprašalnike smo obdelali s programom MS Excel in Statgraphic plus 4.0, organizacijski model povezovanja pridelovalcev smo postavljali s sistemsko analizo, primerjalno analizo in metodo večkrtierijskega odločanja DEXi, pridobljene rezultate pa preverili še z metodo participativnega raziskovanja.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da si predvsem večja kmetijska gospodarstva, ki pridelujejo zelenjavo, želijo intenzivneje sodelovati med sabo. S pomočjo raziskovalnih orodij smo določili optimalno obliko medsebojnega sodelovanja pridelovalcev, in sicer je to gospodarski grozd. Vendar je smiselno postopno organiziranje preko organizacije pridelovalcev zlasti zaradi finančne podpore EU.
Organizacija: Pridobljene konkurenčne prednosti zaradi medsebojnega povezovanja pridelovalcev se bodo izrazile na vsakem kmetijskem gospodarstvu.
Družba: Z izboljšanjem pogojev za trženje zelenjave se bo povečala tudi samooskrba z zelenjavo, kar bo nedvomno povečalo samostojnost družbe in neodvisnost od uvoza hrane od drugod.
Originalnost: Raziskava je podala inovativen pristop k organizaciji optimalnega modela povezovanja pridelovalcev zelenjave.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na sektor zelenjave, za ostale sektorje bi bilo potrebno opraviti novo raziskavo.
Literatura
1. Bavec, M., Topolnik, D., Pašič, Z., Zadravec, D., Gregorčič, L., Matis, G., Miklavc, J., Beber, K., Pušnik, S., Potočnik, J., Štok, S., Olas, E., Rizman, U., Bavec, F., Pušenjak, M., Venta, T., Kirič, B., Pilič, M., Dular, M., Marvin, N. (2003). Integrirana pridelava zelenjave - tržni organizacijski in informacijski model ter izboljšave v tehniki pridelave. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu Ciljnega raziskovalnega programa (CRP). Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod: 30 str.
2. Bijman, J. (2015). Producer organisations in the European fruit &vegetable industry: cooperatives and other strange animals. ICOP 2015. Graz, Austrija.
3. Bijman, J., Iliopoulus, C. (2014). Farmers’ cooperatives in the EU: Policies, strategies, and organization. Annals of Public and Cooperative Economics, 85(4), 497-508, Oxford.
4. Bijman, J., Iliopoulus, C., Poppe, K.J., Gijselinckx, C., Hagedorn, K., Hanisch, M., Hendrikse, G.W.J., Kuhl, R., Ollila, P., Pyykkonen, P., Sangen, G.V.D. (2012). Support for Farmers’ Cooperatives: final report. Wageningen UR, Wageningen, 127 s.
5. Gale, Š. (2016). Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, Slovenija, 2015, Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=6003&idp=11&headerbar=9. 5.9.2016
6. Galvez-Nogales, E. (2010). Agro-based clusters in developing countries: staying competitive in a globalized economy, Agricultural management, marketing and finance occasional paper. Food an Agricultural Organization of the United Nations, Rome.
7. Hagedorn, K. (2014). Post-socialist Farmers’ Cooperatives in Central and Eastern Europe. Annals of Public and Cooperative Economics, 85(4), 555-577, Oxford.
8. Kalogeras, N., Pennings, J.M.E., Benos, T., Doumpos, M. (2013). Which Cooperative Ownership Model Performs Better? A Financial-Decision Aid Approach, Agribusiness, An International Journal, 29(1).
9. Kanič, I. (2006). Konzorcij slovenskih knjižnic za nabavo. Pridobljeno na: http://www.nuk.uni-lj.si/cosec/mediji-cosec.asp. 11. apr. 2006.
10. Karlson, D. (2005). Organizational models in U.S. agricultural cooperatives. Uppsala, SLU. Institutionen főr ekonomi: 60 str.
11. Kavčič, S., Mravljak, M., Teslič, R. (2010). Vizija razvoja slovenskega kmetijstvo s poudarkom na uporabi novih poslovnih modelov. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Pridobljeno na: http://www.kgzs.si/Portals/0/Dokumenti/korpo/studija-KGZS.pdf
12. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. (2016). Statistični urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/StatWeb/pregled-podrocja?idp=11&headerbar=9. 2.9.2016
13. Kozjek, T., Rajkovič, V., Ferjan, M. (2007). Odločitveni model za izbiro medija pri izvajanju odnosov z javnostmi., Organizacija 40(1), Maribor: 65-74.
14. Marjetič Žnider, A. (2015). Organizacije proizvajalcev v sektorju S&Z, Nova priložnost tudi za slovenske pridelovalce? Lombergarjevi dnevi 2015. Pridobljeno na: http://www.kmetzav-mb.si/Lombergar_15/Lomb_11_2_15.pdf. 6.9.2016.
15. Nucera, M., Ferrari, G.M., Finizia, A., Merciai, S., Sorretino, A. (2016). The role of Producer Organisation in the vegetable value chain: an application to the red chicory from Veneto. Rivista di economia agrarian: The Value of Food. Internazionalization, competition and local development in agro-food systems, 71(1), 100-114, Rim, Italija.
16. Ortman, G.F., King, R.P. (2007). Agricultural Cooperatives I: History, Theory and Problems. Agrekon 46(1).
17. Osvald, J. (2002). Rajonizacija pridelave vrtnin z upoštevanjem klimatskih sprememb. Sad, 4: 7-8.
18. Porter, M. (1998). Clusters and the New Economics of Competition. Harvard Business Review. 76(6): 77-90.
19. Plešivčnik, S. (2012). Popis tržnega vrtnarstva, Slovenija 2010 – končni podatki, Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=4555. 5.9.2016
20. Sölvel, Ö., Lindquist, G., Ketels, C. (2003). The cluster initiative greenbook. Ivory Tower AB: 94 str.
21. Škerbot, I. (2002). Slovensko vrtnarstvo v EU. Ali smo pripravljeni za vstop v Evropsko unijo. Ljubljana, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: 96-192.
22. Topolnik, D., Popovič, N. (2005). Tržna analiza nekaterih pomembnejših zelenjadnic na slovenskem tržišču pred in po vstopu Slovenije v EU. V: Vrtnarstvo, kako do zdrave hrane in okolja. Slovenski vrtnarski posvet, 28. - 29. jan. 2005. Podgoršek J. (ur.). Novo mesto, Kmetijska šola Grm, KZ Krka, Kmetijsko gozdarski zavod: 30-38
23. Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo. (2004). Uradni list RS, št. 22/2004, stran 2515.
24. Usenik, J., Vidiček, M. (2016). Mehko odločanje po več lastnostih – primer univerze, Revija za univerzalno odličnost, 5(1), Novo mesto, str. 65-88.
25. Zakon o zadrugah. (1992). Ur.l. RS št. 13-675/92.
26. Zadružna zveza Slovenije. (2016). Zadruge v Sloveniji, Zadružna zveza Slovenije. Pridobljeno na: http://www.zadruzna-zveza.si/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=. 6.9.2016
