Mobing, grožnja zaposlenim
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
mobing, delovno vzdušje, žrtev mobinga, uspešna organizacija, kakovostni medsebojni odnosiPovzetek
RV: Ali obstaja povezava med zaznavanjem sovražne in neetične komunikacije, pravočasno odpravo posledic in zadovoljstvom zaposlenih?
Namen: Zaznati mobing v organizaciji, analizirati vzroke za nastanek in jih pravočasno, brez posledic odstraniti; doseči okolje zadovoljnih zaposlenih. Namen je proučiti odvisnost med kategorijami: zaznavanje mobinga, odprava posledic, zadovoljstvo zaposlenih.
Metoda: Kvalitativen raziskovalni pristop, metoda intervjuja z uporabo pravil v sedmih korakih.
Rezultati: Odgovori jasno povedo, da je zavedanje negativnih dejavnikov in psihičnega nasilja v organizacijah, iz katerih udeleženke intervjuja prihajajo, prisotno. Udeleženke intervjuja so zaznavale različne negativne načine vedenja predvsem s strani ženske populacije in strani nadrejenih. V nekaterih organizacijah zaznavajo negativne dejavnike dobrega počutja, ki se odražajo kot žalitve, podtikanja, ogovarjanja, nizke plače, neustrezni delavnik, tekmovalnost, lobiranje, verbalne groženje. Vsi negativni dejavniki povzročajo resne posledice za zaposlene, s katerimi organizacija izgubi ugled, delovna storilnost se zmanjša, zaradi povečanja bolniških odsotnosti se povečujejo stroški zaposlovanja, v skrajnih primerih pa so posledice lahko tako resne, da organizacijo pripeljejo celo do stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave.
Organizacija: Rezultat raziskave opozarja voditeljstvo naj sprejme določene ukrepe in sanira stanja v organizacijah. Delodajalec in menedžerji morajo narediti vse, da bi svoje podrejene zavarovali pred nasiljem in onemogočili storilce.
Družba: Z raziskavo opozarjamo na resnost mobinga med zaposlenimi, namen pa je približati problematiko posameznikom in družbi. Žrtev največkrat potrebuje pomoč (stroški zdravstva), izgube v pokojninskem sistemu, povečana brezposelnost, manjša produktivnost celotne družbe.
Originalnost: Glede na občutljivost problematike ugotavljamo, da so dosedanje raziskave temeljile predvsem na zaprtih vprašanjih (anketah), z intervjujem pa se ustvarja medsebojno zaupanje med udeleženci intervjuja, kar je še poseben izziv.
Omejitve: 9 udeleženk intervjuja.
Literatura
1. Brečko, D. (2003). »Mobbing« – psihično in čustveno nasilje na delovnem mestu. HRM, 1(1), 62–64.
2. Brečko, D. (2006). Mobbing – psihoteror tekmovalne družbe. Industrijska demokracija, 10(12), 12–18.
3. Brečko, D. (2010). Razvoj preventivnih strategij zoper mobing. Ekonomska demokracija, 19(5), 6–11.
4. Davenport, N., Schwartz, R. D., & Elliott, G. P. (2002). Mobbing: Emotional abuse in the American workplace (2. izdaja). Ames: Civil Society Publishing.
5. Di Martino, V., Hoel, H., & Cooper, C. L. (2005). Preventing violene and harassment in the workplace. European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions.
6. European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions. (2009). Pridobljeno na http://www.eurofound.europa.eu/bylanguage/listsl.htm
7. Gostiša, M. (2010). Pravni in instucionalni okvir »sistema antimobinga« v podjetju. Ekonomska demokracija, 5(12). Pridobljeno na http://www.delavska-participacija.com
8. Leymann, H. (1996a). The content and development of mobbing at work. European Journal of Work and Organizational Psychology, 5(2), 165–184. doi: 10.1080/13594329608414853
9. Leymann, H. (1996b). The Mobbing Encyclopedia. Pridobljeno na http://www.leymann.se/
English/frame.html
10. Namie, G. & Namie, R. (2007). Help for bulled Targets. Workplace Bullyinginstitute. Pridobljeno na http://www.workplacebullying.org/
11. O'Moore, M., Lynch, J., & Daeid, N. N. (2003). The rates and relative risk of work place Bullying. International Journal of Management and Decision Making, 4(1), 82–95.
12. Parent-Thirion, A., Macías, E. F., Hurley, J., & Vermeylen, G. (2007). Fourth European Working Conditions Survey. European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions, Dublin. Pridobljeno 20. 9. 2009, na http://www.eurofound.europa.eu/
pubdocs/2006/98/en/2/ef0698en.pdf
13. Shallcross, L., Sheehan, M., & Ramsay, S. (2008). Workplace mobbing: experiences in the public sector. International Journal of Organisational Behaviour, 13(2), 56–70. Pridobljeno na http://www.eprints.gut.edu.au/43891/
14. Urdih Lazar, T. (2009). Ko se pritiski v službi začnejo množiti: Prva slovenska raziskava o trpinčenju na delovnem mestu. Naša družina, 30(2), 10–12.
15. Yuksel, M. (2011). The Relationship Between Mobbing and Organizational Commitment in Workplace. International Review of Management and Marketing, 1(3), 54–64. Pridobljeno na http://www.econjeurnals.com
