Primernost strojne sečnje v slovenskih gozdovih

Avtorji

  • Anton Jakše

DOI:

https://doi.org/10.37886/

Ključne besede:

gozdarstvo, strojna sečnja, varno delo v gozdu, sodobna tehnologija v gozdu, humanizacija dela, ergonomija dela

Povzetek

RV: Z raziskavo želimo preučiti, koliko površin v slovenskih gozdovih je primernih za strojno sečnjo in spravilo lesa.

Namen: Z raziskavo želimo ugotoviti dejanski potencial strojne sečnje v slovenskih gozdovih.

Metoda: Na osnovi katastrskih kart zavoda za gozdove iz leta 2011 smo predpostavili potencialne površine za strojno sečnjo in spravilo lesa.

Rezultati: V Sloveniji smo leta 2011 posekali cca 3,9 mio m³ lesa. Glede na potencial slovenskih gozdov ki znaša 5,5 mio m³/leto, smo ugotovili, da bi lahko odstotek strojne sečnje bistveno povečali.

Organizacija: Raziskava bo pomembno vplivala na menedžment v podjetjih, v katerih razmišljajo o nakupu opreme za strojno sečnjo.

Družba: Z upoštevanjem izsledkov raziskave bo družba bogatejša za spoznanje o možnosti povečane uporabe sodobne tehnologije v slovenskih gozdovih. S spoznanjem, da je tovrstna tehnologija trenutno najvarnejša oblika dela v gozdu lahko poleg ugodnega ekonomskega rezultata prihranimo številne žrtve zaradi nezgod pri delu (v letu 2011 je bilo 21 smrtnih žrtev).

Originalnost: Pri raziskavi so bile upoštevani najnovejši izsledki sodobne tehnologije za delo v gozdu.

Omejitve: Največja omejitev raziskave je predvsem v oceni primernosti terenov.

Literatura

1. Beguš, J. (2011). Pristopi pri uvajanju sodobnih tehnologij s poudarkom na strojni sečnji. V J. Krč (ur.), Odzivi gozdarske tehnike in gozdarstva na spremenjene razmere gospodarjenja: zbornik razširjenih izvlečkov (str. 12–14). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.

2. Kecman, M. (2004, 14. oktober). Strojna sečnja prihaja tudi k nam. Dolenjski list, str. 22.

3. Krč, J., & Košir, B. (2003). Presoja različic omejitev rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih razmer v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 71, 5–18.

4. Krč, J. (2004). Postopek izbire terenov za kombinacijo strojne sečnje in žičnega spravila lesa v Sloveniji. V M. Medved, & B. Košir (ur.), Mednarodno posvetovanje Spravilo lesa z žičnicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi (str. 117–128). Ljubljana: Gozdarski institute Slovenije.

5. Lipoglavšek, M., & Kumer, P. (1998). Humanizacija dela v gozdu. Ljubljana: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.

6. Zavod za gozdove Slovenije. (2012). Poročilo zavoda za gozdove Slovenijeo gozdovih za leto 2012.

7. Meznarič, S. (2012, 29. oktober). Preveč smrtnih žrtev pri delu v gozdu. Štajerski tednik.

8. Mikec, S. (2011). Spravilo lesa iz pomlajenih sestojev na območju Novomeškega Roga (Diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

9. Ministerstvo za kmetijstvo in okolje & Ministerstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (2012, junij). Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno – lesne verige v Sloveniji do leta 2020.

Prenosi

Objavljeno

2026-08-20

Številka

Rubrika

Strokovni članek

Kako citirati

Primernost strojne sečnje v slovenskih gozdovih. (2026). Revija za univerzalno odličnost, 2(1). https://doi.org/10.37886/