Vpliv recesije na parametre kakovosti regionalnih središč in njihovo privlačnost
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
recesija, selitve, delovna mobilnost, prostorski interakcijski model, regionalna središča, kakovost regionalnih središč, privlačnost, SlovenijaPovzetek
Prispevek podaja ugotovitve glede vpliva recesije, ki je zajela Slovenijo leta 2008, na izbrane parametre kakovosti regionalnih središč, ki se izražajo v njihovi privlačnosti. S tem smo želeli preskusiti domnevo o vplivu recesije na privlačnost regionalnih središč za tokove notranjih selitev in delovne mobilnosti. V ta namen smo razvili prilagojen gravitacijski prostorski interakcijski model z ocenjevanjem regresijskih koeficientov. Analizirali smo vpliv velikosti populacije, razdalje, zaposlenosti, bruto osebnega dohodka, prihodka občine na prebivalca, povprečne cene za kvadratni meter stanovanja in hiše ter starostne strukture v občini na odločanje možnih selivcev in vozačev na delo, glede selitve in izbire delovnega mesta v regionalnem središču. Vpliv recesije smo analizirali s primerjanjem ocen regresijskih koeficientov za čas pred recesijo (leto 2007) in v njej (leto 2011). V članku smo pokazali, da se je v času krize delež notranjih selivcev v regionalna središča znatno povečal, medtem ko se delež delovne mobilnosti v regionalna središča ni bistveno spremenil. Pokazali smo tudi, da se je v času recesije vpliv razdalje na odločanje selivcev glede selitev v regionalna središča rahlo povečal, medtem ko se vpliv razdalje na odločanje glede delovne mobilnosti ni bistveno spremenil. Najbolj se je v času krize spremenil vpliv prihodka občine na prebivalca, v regionalnem središču na obravnavane tokove: v recesiji se rajši odločamo za selitev in/ali dnevno delovno mobilnost v »bogatejša« regionalna središča.
Pričakovati je, da bo lokalna samouprava v bodoče bolj razmišljala o tem, kako pritegniti davkoplačevalce v svojo lokalno skupnost in s tem bogatila skupnost, pri čemer bo tudi analiza teh parametrov postala pomembnejša za posamezne ravni lokalne samouprave. Gravitacijski modeli, kakršen je naš, vključujejo različne indikatorje privlačnosti, vendar je pričujoči pristop poseben s svojim poudarkom na starostno strukturo, ki v zadnjem času vse bolj bremeni Evropo in Slovenijo. V Evropi, pa tudi drugje v svetu, še nismo zasledili dela, ki bi skušalo preko tovrstnega modela ovrednotiti posledice krize. Delno smo se tega lotili v evropskem projektu ESPON ATTREG, kjer smo kot študijski primer izvedli delno analizo omenjene problematike na primeru Slovenije, vendar so bili podatki o stanju v krizi tedaj še skopi. V članku smo se srečevali z metodološkimi spremembami pri zajemanju statističnih podatkov, zato smo morali natančne vrednosti v nekaterih primerih nadomestiti s pričakovanimi po metodi, ki je opisana v samem prispevku.
Literatura
1. Apohal Vučkovič, L., in sod. (2009). Socialni razgledi 2008. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.
2. Bevc, M. (2000). Notranje in zunanje selitve v Sloveniji v devetdesetih letih po regijah. Teorija in praksa, 37(6), 1095–1116.
3. Bevc, M., Zupančič, J., & Lukšič-Hacin, M. (2004). Migracijska politika in problem bega možganov (Raziskovalna naloga). Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut za narodnostna vprašanja. Pridobljeno na http://www.slovenijajutri.gov.si/fileadmin/urednik/dokumenti/MBevc.pdf
4. Bogataj, D. (2013) Vlagaj v svoj dom, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji, Šempeter pri Gorici: Mediterranean Institute for Advanced Studies.
5. Bole, D. (2004). Dnevna mobilnost delavcev v Sloveniji = Daily mobility of workers in Slovenia. Acta geographica Slovenica, 44(1), 25–45.
6. Bole, D. (2011). Spremembe v mobilnosti zaposlenih: primerjalna analiza mobilnosti delavcev v največja zaposlitvena središča Slovenije med letoma 2000 in 2009. Acta geographica Slovenica, 51(1), 93–108.
7. Cesario, F. J. (1973). A generalized trip distribution model. Journal of Regional Science, 13(2), 233–247.
8. Cesario, F. J. (1974). More on the generalized trip distribution model. Journal of Regional Science, 14(3), 389–397.
9. Drobne, S., & Bogataj, M. (2011). Accessibility and flow of human resources between Slovenian regions. Ljubljana, Šempeter pri Gorici: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Mediterranean Institute for Advanced Studies.
10. Drobne, S., Rajar, T., & Lisec, A. (2013). Dinamika selitev in delovne mobilnosti v urbana središča Slovenije, 2000–2011, Geodetski vestnik, 58(2), sprejeto v objavo.
11. DRSC. (2012). Mreža državnih cest, Slovenija, letno. Družba Republike Slovenije za ceste.
12. Florida, R. (2002). The Rise of the Creative Class. And How It's Transforming Work, Leisure and Everyday Life. New York: Basic Books.
13. Florida, R. (2003). Cities and the Creative Class, City & Community, 2(1), 3–19.
14. Florida, R. (2008). Who's Your City?, New York: Basic Books.
15. Fotheringham, A. S., & O’Kelly, M. E. (1989). Spatial Interaction Models: Formulations and Applications, Dordrecht, Kluwer Academic Publishers.
16. Greenwood, M. J., & Hunt, G. L. (2003). The Early History of Migration Research. International Regional Science Review, 26(1), 3–37.
17. Grigg, D. B. (1977). E. G. Ravenstein and the Laws of migration, Journal of Historical Geography, 3(1), 41–53.
18. GURS. (2012a). Podatki o povprečnih cenah stanovanj in hiš v občini. Geodetska uprava Republike Slovenije.
19. GURS. (2012b). Prostorski podatki o občinah v Sloveniji. Geodetska uprava Republike Slovenije.
20. Harvey, D. (2011). The Enigma of Capital: and the Crises of Capitalism, Oxford, New York: Oxford University Press.
21. Haynes, K. E., & Fotheringham, S. (1984). Gravity and spatial interaction models. SAGE publications, Inc.
22. Heather P. (2010). Empires and Barbarians: The Fall of Rome and the Birth of Europe, New York, Oxford University Press, Inc.
23. Kajzer, A. (2011). Vpliv gospodarske krize na trg dela v Sloveniji in izzivi za politiko trga dela, IB Revija, 45(4), 13–21.
24. Lee, E. S. (1966). A Theory of Migration, Demography, 3(1), 47–57.
25. Markowitz, H. (1952) Portfolio Selection, The Journal of Finance, 7(1), 77–91.
26. MF. (2012). Podatki občin o realiziranih prihodkih in drugih prejemkih ter odhodkih in drugih izdatkih splošnega dela proračuna ter o realiziranih odhodkih in drugih izdatkih posebnega dela proračuna. Ministrstvo za finance. Pridobljeno na http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/lokalne_skupnosti/statistika/podatki_obcin_o_realiziranih_prihodkih_in_drugih_prejemkih_ter_odhodkih_in_drugih_izdatkih_splosnega_dela_proracuna_ter_o_realiziranih_odhodkih_in_drugih_izdatkih_posebnega_dela_proracuna/
27. OECD. (2009). Country statistical profiles. Pridobljeno na http://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CSP2009
28. Ravbar, M. (2005). »Urban sprawl«: Popačena slika (sub)urbanizacije v Sloveniji? Geografski vestnik, 77(1), 27–36.
29. Ravenstein, E. (1876). The birthplaces of the people and the laws of migration. The Geographical Magazine, 3, 173-177, 201-206, 229–133.
30. Ravenstein, E. (1885). The Laws of Migration, Journal of the Statistical Society, 46, 167–235.
31. Ravenstein, E. (1889). The Laws of Migration: Second Paper, Journal of the Royal Statistical Society, 52, 241–305.
32. Resolucija o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora. Uradni list SRS 43/1973.
33. SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Pridobljeno na http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/en/sprs_eng.pdf
34. SURS. (2009). Uvedba nove statistične metodologije na področju statistike selitev. SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada Republike Slovenije. Pridobljeno na http://www.stat.si/doc/sosvet/Sosvet_22/Sos22_s1132-2009.doc
35. SURS. (2010). Delovne migracije, Metodološka pojasnila. SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada Republike Slovenije.Pridobljenio na http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/07-234-MP.htm
36. SURS. (2012): SI-STAT podatkovni portal, Pregled po občinah. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp
37. Tobler W. (1995). Migration: Ravenstein, Thorntwaite, and Beyond, Urban Geography, 16(4), 327–343.
