Primerjava stresa med medicinskim in nemedicinskim osebjem v zdravstvu
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
poklicni stres, izgorelost, zdravstvo, motivacija, delovna dobaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se mnenje medicinskega in nemedicinskega osebja razlikuje o (1) stopnji stresa glede na delovno dobo, (2) stopnji stresa glede na izobrazbo in (3) kako motivacija vpliva na stopnjo stresa.
Namen: Namen raziskave je ugotoviti ali v zdravstvu višja izobrazba pripomore k večjemu poklicnem stresu. Prav tako nas je zanimalo ali so bolj motivirani delavci manj izpostavljeni poklicnemu stresu in/ali so zaposleni z višjo delovno dobo prav tako bolj izpostavljeni stresu.
Metoda:Izvedena je bila kvantitativna raziskava v Javnem zdravstvenem zavodu. Pregled teoretičnih izhodišč je temeljil na domači in tuji strokovni literaturi. Članke in strokovne prispevke smo pridobili v elektronskih bazah ProQuestOnlineInformationService, Ebsco in SpringerLink. Statistični del raziskave smo izračunali v statističnem programu kjer smo uporabili Mann-Whitneyevo U-statistiko in Wilcoxonovo W-statistiko.
Rezultati:Rezultati raziskave kažejo, da obstaja statistična razlika v razumevanju pomena delovne dobe in izobrazbe poklicnega stresa med medicinskim in nemedicinskim sektorjem. Zaposleni v medicinskem sektorju statistično bolj trdijo, da izobrazba in delovna doba vplivajo na poklicni stres. Zavrnili smo hipotezo, ki pravi, da obstaja razlika med sektorjema glede vpliva motivacije na poklicni stres. Oba sektorja menita, da so motivirani delavci manj izpostavljeni poklicnemu stresu.
Organizacija:Z raziskavo lahko dodatno opozorimo na tveganja, ki so lahko mogoča zaradi preobremenjenosti in poklicnega stresa.
Družba:Pozitivno vplivanje na družbeno razumevanje raznolikosti dobljenih storitev enega samega poklica in s tem usmerjanje problematike v nesorazmerno obremenitev delavcev v zdravstvu. Zdravstveni delavci, ki so pod manjšim poklicnim stresom učinkovito in pozitivno vplivajo na kakovost opravljene storitve.
Originalnost:Tovrstna raziskava s primerjavo dveh delovnih profilov (medicinski in nemedicinski sektor) v raziskovanem Javnem zdravstvenem zavodu še ni bila opravljena.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje:Zaradi časovne omejitve smo razdelili manjše število anket. Anketiranci so imeli samo en dan za izpolnitev anketnih vprašalnikov.
Literatura
1. AjdukovićM.,&Ajduković D. (1996). Pomoć i samopomoć u skrbi za mentalno zdravlje pomagača [Pomoč in samopomoč v skrbi za mentalno zdravje pomagalca]. Zagreb: Društvo za psihološkupomoć.
2. Carroll, S. (1996). Veliki družinski vodnik za zdravo življenje: kako izboljšamo prehrano, ohranimo kondicijo, zmanjšamo stres in preprečimo zdravstvene težave. Ljubljana: DZS.
3. Ivanko, Š.,& Stare, J. (2007). Organizacijsko vedenje. Ljubljana: Fakulteta za upravo.
4. Lamovec, T.(1988). Priročnik za psihologijo motivacije in emocij. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
5. Lindermann, H. (1982). Premagani stres: Človek in vsakdanji pritiski. Ljubljana: Cankarjeva založba.
6. Maslach, C., Schaufeli, W. B.,&Leiter, M.L. (2001). Job burnout. AnnualReview of Psychology,52,397–422. Mihalič, R. (2010). Kako motiviramo sodelavce. Škofja Loka: Mihalič in partnerji.
7. Musek, J., & Pečjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy.
8. Nebiat, N. (2012).Relationship between rewards and nurses work motivation in Addis Abeba hospitals. Ethiopian Journal of Health Sciences, 22(2),107–112.
9. Pečjak, V. (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
10. Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Založba.
11. Uhan, S. (2000). Motivacija-Uspešnost-Plača (osebni dohodek):Vrednotenje dela II. Kranj: Moderna organizacija.
12. Von Bonsdorffon, M. E. (2011). Age-related differences in reward preferences. The International Journal of Human Resource Management, 22(6), 1262–1276.
