Družbeno odgovorno ravnanje v zdravstvu
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
družbena odgovornost, etika, morala, doslednost, kakovost, učinkovitost, družba, zakonitostPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšno je družbeno odgovorno ravnanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, kjer imamo tri glavne subjekte, ki so aktivno vključeni v t.i. aparat zdravstva.
Namen: Skozi članek želim za vse tri subjekte v zdravstvu predstaviti, kaj je družbeno odgovorno ravnanje, ki pripomore k izboljšanju medsebojnega sodelovanja za vsakega od njih in širšo družbo.
Metoda: Rezultate bom dosegla s študijem domače in tuje literature, zakonov in predpisov, ki določajo družbeno odgovorno ravnanje do drugih dveh subjektov v zdravstvu ter povezanost literature v praksi.
Rezultati: Vsako družbeno odgovorno ravnanje znotraj organizacije, se začne pri nadrejenih oziroma vodstvenih kadrih, ki s svojim delovanjem prenašajo pozitiven učinek družbeno odgovornega delovanja na sodelavce in posledično na širšo družbo.
Družba: Z zavedanjem se svoje vloge v družbi oz. položaja v zdravstvenem sistemu, lahko vsak posameznik s pozitivnim družbeno odgovornim ravnanjem pozitivno vpliva na širšo okolico in izboljšanje koristi, vsaj v teoretičnem smislu.
Originalnost: Do sedaj nisem zasledila razprave, ki bi vključevala medsebojno družbeno odgovorno povezano ravnanje, ki pripomore k celotnemu zadovoljstvu vseh. Največkrat se predstavi en subjekt v zdravstvu in njegovo družbeno odgovornost v notranjem in zunanjem okolju, kjer nastopa.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Dostopnost do podatkov interne narave, iz katerih bi bila razvidna družbena odgovornost do ostalih subjektov v zdravstvenem sistemu. Pomanjkanje tuje literature, ki bi zajemala družbeno odgovorno ravnanje na območju Slovenije.
Literatura
1. Bertoncelj, A., Meško, M., Naraločnik, A., & Nastav, B. (2011). Trajnostni razvoj organizacije: Ekonomski, družbeno-politični in ekološki vidik. Ljubljana: GV založba.
2. Bukovec, B. (2010). Otoška rastoča strategija univerzalne odličnosti in mojstrstva. V B. Bukovec (ur.), 22. mednarodni forum odličnosti in mojstrstva Otočec 2010 in 14. konferenca zmagovalcev EFQM: Etičnost razmišljanja in delovanja pri uveljavljanju strategije univerzalne odličnosti in mojstrstva, Slovenija, Otočec, 20. in 21. maj 2010 (str. 13–22). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu.
3. Denier, V. (2005). On Personal Responsibility and the Human Right to Healthcare. Health and human rights (14), str. 224–234. Cambridge: Quarterly of Healthcare Ethics.
4. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2000). Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ljubljana. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pridobljeno na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
5. Jarc, S. (ur.). (2013). Poslovno poročilo za leto 2012. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
6. Jurca, A. (2012). Družbena odgovornost v zdravstvu. Maribor: Doba fakulteta.
7. Kozoderc, D. (2009). Trajnovativnost. Ljubljana: Salve.
8. Kiauta, M. (2012). Z ISO 26 000 do razvoja sodelovalnosti družbeno odgovornih subjektov. V B. Bukovec (ur.), 24. Forum odličnosti in mojstrsta: Družbeno odgovorno ravnanje pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva, Slovenija, Otočec, 23. maj 2013 (str. 95–112). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu.
9. Kraljić, S. (2009). Predstavitev Zakona o pacientovih pravicah s poudarkom na omejitvah avtonomije pacienta. V P. Kokol, & H. K. Reberšek Gorišek (ur.). Pacientove pravice in dolžnosti. (2009). Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.
10. Maze, H. (2013). Organizacijsko vedenje in osnove managementa v zdravstvu. Celje: Visoka zdravstvena šola v Celju.
11. Mittelmark, B. M. (2001). Promotin social responsibillity for health: health impact assessment and healthy public policy at the community level. Health promotion international 3(16), str.269–274. Norway, Bergen: Universaty of Bergen.
12. Mlakar, T. (2010). Sistemski pristop k upravljanju. 17. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Slovenija, Čatež, 20. – 21. maj 2010 (str. 25–32). Ljubljana: Društvo ekonomistov v zdravstvu.
13. Mlakar, T. (2013). Pametna organizacija v zdravstveni dejavnosti. V Z. Balantič, M. Ferjan, M. Kljajić Borštnar, R. Leskovar, M. Marič, & A. Pucihar (ur.), 32. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti: Pametna organizacija, Slovenija, Portorož, 20. – 22. marec 2013 (str. 99). Kranj: Moderna organizacija..
14. Mulej, M. (2012). Temelji družbeno odgovornega ravnanja pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva. V B. Bukovec (ur.), 24. Forum odličnosti in mojstrsta: Družbeno odgovorno ravnanje pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva, Slovenija, Otočec, 23. maj 2013 (str. 5-34). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu.
15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ). (2003, 27. marec). Uradni list RS št. 20/2003.
16. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2013. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Zdravniška zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
17. Statut Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2001, 8. november). Uradni list RS št. 87/2001.
18. Toth, M. (2012). Socialno zdravstveno zavarovanje. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje.
19. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). (2008, 11. februar). Uradni list RS št. 15/2008.
20. Zakon o zdravstveni dejavnosti z dopolnitvami (ZZDej-UPB2). (2005, 10. marec). Uradni list RS št. 23/2005.
21. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanje z dopolnitvami (ZZVZZ-UPB3). (2006, 11. julij). Uradni list RS št. 72/2006.
22. Wikipedija. (2014, 18. januar). Družbena odgovornost podjetij. Pridobljeno na http://sl.wikipedia.org/ wiki/Dru%C5%BEbena_odgovornost_podjetij
