Družbeno odgovorno poslanstvo Arheološkega parka Marof

Avtorji

  • Anita Skubic

DOI:

https://doi.org/10.37886/

Ključne besede:

družbena odgovornost, muzej, arheološki park, kulturna dediščina

Povzetek

Raziskovalno vprašanje (RV): Novo mesto s svojo okolico je v slovenski in tuji arheološki
strokovni in laični javnosti prepoznano po prazgodovinskih in zgodovinskih ostalinah, predvsem iz
obdobja bronaste in železne dobe, ki segajo v celo tisočletje pred našim štetjem. V zadnjih letih je
turizem obravnavan kot eden najbolj rastočih gospodarskih storitvenih dejavnosti po svetu.
Turizem je civilizacijski dosežek sodobnega časa in eden temeljnih faktorjev ekonomskega
razvoja, zato veliko držav poudarja razvoj turizma kot strateško razvojno usmeritev. Vprašanje, ki
smo si ga zastavili pa je, ali bi z ustanovitvijo Arheološkega parka Marof uspeli zaščititi
arheološke predmete pred propadom in jih prezentirati javnosti, s tem pa dokazati, da se vedemo
družbeno odgovorno.
Namen: Namen članka je pregled domače in tuje strokovne literature o družbeni odgovornosti
podjetij in predstavitev primera dobre prakse.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja, ki temelji na preučevanju teoretične
vsebine in uporabe že obstoječe domače in tuje strokovne literature.
Rezultati: Ideja o Arheološkem parku Marof je predstavljena kot družbena odgovornost naroda
(zaščita arheološke kulturne dediščine), družbena odgovornost organizacije (turistična ponudba),
individualna družbena odgovornost (kakovostno preživljanje prostega časa), družbena odgovornost
poklicnih skupin (arheološka in ostala strokovna javnost).
Organizacija: Muzeji so javne kulturne ustanove, ki se ukvarjajo z varovanjem premične kulturne
dediščine. Dejavnost muzejev ni samo zbiranje, urejanje, popisovanje, raziskovanje in hranjenje te
dediščine, ampak tudi predstavitev zbranega gradiva javnosti. Storitev predstavitve gradiva
javnosti se običajno odvija preko stalnih in občasnih arheoloških razstav, tokrat pa bi gradivo
prezentirali kar in situ, na mestu, kjer je bilo arheološko gradivo najdeno in izkopano – v
Arheološkem parku Marof.
Družba: Obiskovalcem Arheološkega parka Marof bi ponudili izobraževalno-intelektualno,
kulturno-razvedrilno in tudi socialno-emocionalno izkušnjo.
Originalnost: Izvirnost članka je v tem, da študij na to temo ni veliko, zato ta članek odpira še
veliko možnosti nadaljnjega raziskovanja in razmišljanja.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V preglednem članku smo se omejili le na pregled strokovne
literature. V prihodnosti bi pridobljene rezultate tega članka lahko primerjali z že izvedeno
raziskavo na tem področju in rezultate primerjali med seboj.

Literatura

1. Bertoncelj, A. et al. (2011). Trajnostni razvoj organizacije; Ekonomski, družbeno politični in

ekološki vidiki. Ljubljana: GV Založba.

2. Bukovec, B. (2012, str. 5, 113-130). 24. Forum odličnosti in mojstrstva. Novo mesto: Fakulteta za

organizacijske študije.

3. Kozoderc, D. (2009). Trajnovativnost; Novi izzivi družbene odgovornosti podjetij. Ljubljana:

Salve.

4. Porter, E. M. in Kramer, R. M. (2006, str. 78-93). Strategy and Society. The link between

competitive advantage and corporate social responsibility. Harvard Business Review.

5. Potočan, V., Mulej, M. (2007). Družbena odgovornost trajnostnega podjetja. Kranj: Organizacija.

6. Spitzer A. (2012, str. 50-59 ). Ustvarjanje odgovornih partnerstev v turizmu. Novo mesto: Revija

za univerzalno odličnost (RUO - letnik 1, številka 2).

7. Toth, G. (2008). The Truly Responsible Enterprise; Resnično odgovorno podjetje. Ljubljana: GV

Založba.

8. Turk, I. (2010). O osebni in poslovni odličnosti. Ljubljana: Ekonomska knjižnica, Zveza

ekonomistov Solenije.

9. Zadnik, T., Šmuc, S. (2007). 2. mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi časa.

Pridobljeno na: http://irdo.si/

Prenosi

Objavljeno

2026-08-21

Številka

Rubrika

Izvirni znanstveni članek

Kako citirati

Družbeno odgovorno poslanstvo Arheološkega parka Marof. (2026). Revija za univerzalno odličnost, 4(4). https://doi.org/10.37886/