Izzivi kakovosti v izobraževanju starejših odraslih na univerzi
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
izobraževanje, starejši odrasli, kakovost, univerza, etika skrbiPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako oblikovati sistem kakovosti za izobraževanje starejših na univerzi ob upoštevanju etike skrbi?
Namen:Ugotoviti, ali je etika skrbi ustrezen konceptualni okvir za razvoj kakovosti izobraževanja starejših na univerzi.
Metoda: Raziskava je izhajala iz značilnosti ocenjevanja kakovosti v izobraževanju odraslih. Uporabljena je bila kvalitativna paradigma empiričnega raziskovanja z uporabo polstrukturiranih intervjujev.
Rezultati: Ker je izobraževanje starejših na univerzah razmeroma nova praksa, še ni razvitih modelov za zagotavljanje in spremljanje kakovosti. Z analizo intervjujev smo ugotovili, da je predlagani miselni okvir – etika skrbi – primeren za oblikovanje izhodišč modela kakovosti izobraževanja starejših na univerzi. Intervjuvani učitelji ocenjujejo, da so odnosnost, dostopnost, inkluzivnost in procesnost pomembni vidiki kakovosti izobraževanja starejših na univerzi, ki vplivajo tudi na oblikovanje kazalnikov in instrumentov za evalvacijo.
Organizacija: Ugotovitve bodo vplivale na razvoj nove prakse izobraževanja starejših na univerzah. Oblikovan bo model kakovosti za izobraževanje starejših, ki bo uporaben tudi pri organizaciji izobraževanja in svetovanja za starejše zaposlene.
Družba: V dolgoživi družbi potrebujemo nove modele za evalvacijo inovativnih praks za starejše. Ugotovitve raziskave so vir za nadaljnji premislek in razvoj sistema evalvacij za izobraževanje starejših v delovnem, lokalnem in univerzitetnem/izobraževalnem okolju.
Originalnost: Raziskav o kakovosti izobraževanja starejših nismo zasledili niti za delovno okolje niti za okolje formalnega izobraževanja. Raziskava povezuje postantropocentrične teorije skrbi in nove prakse izobraževanja, da bi izpostavili razvoj odličnosti z odmikom od načel industrijske produktivnosti.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitev raziskave je razmeroma majhen vzorec učiteljev, ki so bili vključeni v raziskavo, zato bi morali v nadaljevanju vključiti še vzorce z drugih univerz, kar v tej raziskavi ni bilo mogoče, ker podobnih praks v Sloveniji in bližnji (kulturno podobni) regiji še ni razvitih.
Literatura
1. Archer, W., & Kops, W. (2020). Older Adult Learners: An Opportunity for Universities. V M. Slowey, G. H. Schuetze, & T. Zubrzycki (ur.), Inequality, Innovation and Reform in Higher Education (str. 251–264). Springer.
2. Barba, C., Estrella, M., & Lee, H. (2021). Quality of education and late-life cognitive function in a nationally representative sample of older adults. Innovation in Aging, 5 (Supplement_1), 432–433. doi.org/10.1093/geroni/igab046.1698
3. Barnett, R. (2022). Towards a Post-human Education for the Twenty-First Century. V S. Webster, T. Airaksinen, P. Batra, & M. Kozhevnikova (ur.), Humanizing Education in the 3rd Millenium (str. 23–31). Springer.
4. Bierema, L. L., Fedeli, M., & Merriam, S. B. (2025). Adult Learning: Linking Theory and Practice. Jossey-Bass.
5. Braun, V., & Clarke, V. (2006). Using thematic analysis in psychology. Qualitative Research in Psychology, 3(2), 77–101. doi.org/10.1191/1478088706qp063oa
6. Broek, S. (2024). Conditions for successful adult learning systems at local level. International Review of Education, 70(2), 187–205.
7. Creech, A., & Hallam, S. (2015). Critical geragogy: A framework for facilitating older learners in community music. London Review of Education, 13(1), 43–57. doi.org/10.18546/LRE.13.1.05
8. Creswell, J. W., & Poth, C. N. (2018). Qualitative Inquiry and Research Design: Choosing Among Five Approaches. Sage.
9. EAEA European Association for the Education of Adults. (2024). Quality assurance for adult learning. EAEA. https://eaea.org/resource/quality-assurance-for-adult-learning
10. Fejes, A., Runesdotter, C., & Wärvick, G. B. (2016). Marketisation of adult education: principals as business leaders, standardised teachers and responsibilised students. International Journal of Lifelong Education, 35(6), 664–681.
11. Forman, J., Aidai, S., Akinola, O. B., Delgado DomínguezA. I. , Gelashvili, T., Luís, L., Obashoro-John, O., Paz, M., Heribert Hinzen, H., & Németh, B. (2024). Utilizing Dimensions of Quality as a Framework for Comparative Analysis of Adult Learning and Education. Andragoške studije, 1/2024, 75–100. doi:10.5937/AndStud2401075F
12. Formosa, M. & Galea, R. (2020). Critical educational gerontology at a senior centre in Malta: Possibilities and limitations for critical consciousness. Educational Gerontology, 46(2), 59–71. doi.org/10.1080/03601277.2020.1711587
13. Freire, P. (2019 [1968]). Pedagogika zatiranih. Krtina.
14. Fullan, M. (2001). The New Meaning of Educational Change. Teachers College Press.
15. Gates, J. R., Wilson, C., & Sharples, M. (2022). What role does geragogy play in the delivery of digital skills support programmes for older adults? British Journal of Educational Technology, 53(6), 1653–1671. doi.org/10.1111/bjet.13247
16. Gilligan, C. (ur.). (1993). In a different voice: Psychological theory and women’s development. Harvard University Press.
17. Gonçalves Gaia, W. N., Vieira da Silva, W., Santos Costa Vieira da Silva, L., Alves Barbosa, M., Kuhn, N., & Veiga, C. P. (2024). Enhancing quality of life for older adults through university education: a scoping review. Educational Gerontology, 50(11), 973–992.
18. Gruden, U., & Furlan, M. (2025). Quality in education for older adults: The case of the University of Ljubljana. V S. Kušić, M. Koludrović, & T. Žiljak (ur.), Perspektive razvoja obrazovanja odraslih u sljedećem desetljeću. Zbornik radova 10. Međunarodne znanstvene konferencije o obrazovanju odraslih (str. 74–86). Filozofski fakultet u Splitu.
19. Gruden, U., Govekar Okoliš, M., & Ličen, N. (2025). Izobraževanje starejših na Univerzi v Ljubljani. Šolska kronika, 34(2–3), 453–478.
20. Haraway, D. J. (2008). When Species Meet. University of Minnesota Press.
21. Harvey, L., & Green, D. (1993). Defining Quality.Assessment & Evaluation in Higher Education, 18(1), 9–34.
22. Kirkpatrick, J., & Kirkpatrick, K. W. (2016). Kirkpatrick's Four Levels of Training Evaluation. Associationfor Talent Development.
23. Kump, S. (2000). Evalvacija izobraževanja odraslih. Nekateri novi pristopi k evalvaciji izobraževalnih projektov odraslih. Andragoška spoznanja, 6(3), str. 86–93.
24. Kušić, S. (2024). Critical discourse of quality in adult education. Školski vjesnik, 73(1), 1–13. doi.org/10.38003/sv.73.1.8
25. Ličen, N., Gruden, U., & Furlan, M. (2023). Izhodišča za organizacijo izobraževanja starejših na Univerzi v Ljubljani. Univerza v Ljubljani.
26. Lyle, E., & Caissie, C. (2021). Rehumanizing Education: Teaching and Learning as Co-Constructed Reflexive Praxis. LEARNing Landscapes, 14(1), 219–230. doi.org/10.36510/learnland.v14i1.1034
27. Mahmud, A., & Mbavi, J. J. (2023). Quality Assurance Activities in Adult and Non-Formal Education Programme in Nigeria. International Journal of Social Science And Human Research, 6(11), 6781–6785. doi:10.47191/ijsshr/v6-i11-28
28. Merriam, S. B., & Tisdell, E. J. (2016). Qualitative research: A guide to design and implementation. Jossey-Bass.
29. Milazzo, N., Carra, L., & Bianchi, M. (ur.). (2023). Nuovi modi di condividere il sapere. Milano University Press.
30. Morgan, P. T., & Khosa, M. T. (2024). Quality in Adult Education in the Context of Higher Education. International Journal of Humanities Social Sciences and Education, 11(3), 20–24. doi.org/10.20431/2349-0381.1103003
31. Morley, C. (2023). The systemic neoliberal colonisation of higher education: a critical analysis of the obliteration of academic practice. The Australian Educational Researcher, 51, 571–586. doi.org/10.1007/s13384-023-00613-z
32. Mortari, L. (2015). Filosofia della cura.Raffaello Cortina Editore.
33. Mortari, L. (2023). La cultura della cura: sguardo, ascolto, responsibilita. ASMEPA Edizioni.
34. Možina, T., Klemenčič, S., Vilič Klenovšek, T., Zorič Frantar, M., Jurič Rajh, A., & Orešnik Cunja, J. (2013). Kazalniki kakovosti izobraževanja odraslih. Andragoški center Slovenije.
35. Možina, T., Klemenčič, S., & Orešnik Cunja, J. (ur.). (2021). Zgodbe učiteljev o razvoju kakovosti izobraževanja odraslih. Andragoški center Slovenije.
36. Muscat, D. M. (2024). Harnessing the qualities and principles of adult education. Public Health Reviews, 45, 1606342. doi.org/10.3389/phrs.2024.1606342
37. Noddings, N. (2013). Caring: A relational approach to ethics in moral education. University of California Press.
38. Petek, P., Krajnc, M., & Kajzer, R. (2025). Antipedagoške razsežnosti filmskega opismenjevanja starejših skozi medgeneracijsko povezovanje. V N. Ličen, M. Furlan, M. Mezgec, D. Lahe, & A. Štrancar (ur.), Vedno radovedni: izzivi in priložnosti za učenje starejših odraslih na univerzah (str. 133–146). Založba Univerze v Ljubljani. doi.org/10.4312/9789612977047
39. Puig de la Bellacasa, M. (2017). Matters of Care: Speculative Ethics in More than Human Worlds. University of Minessota Press.
40. Ramírez-Gómez, D. (2015). Critical Geragogy and Foreign Language Learning: An Exploratory Application.Educational Gerontology, 42(2), 136–143. doi.org/10.1080/03601277.2015.1083388
41. Sallis, E. (2002). Total Quality Management in Education. Kogan Page.
42. Schreier, M. (2012). Qualitative Contet Analysis in Practice. Sage.
43. Tronto, J. C. (2023). There is an alternative: Homines curans and the limits of neoliberalism. V V. E. Cree, & T. McCulloch (ur.), Social work: A reader (str. 132–136). Routledge.
44. Zhang, K. (2022). The promotion of active aging through older adult education. Frontiers in Psychology, 13, 970571. doi.org/10.3389/fpsyg.2022.970571
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Revija za univerzalno odličnost
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
