Social responsibility in health care
DOI:
https://doi.org/10.37886/Keywords:
corporate social responsibility, ethics, morality, consistency, quality, efficiency, company, legitimacyAbstract
Research Question (RQ): What is socially responsible behavior in the Slovenian health care system, where we have three main entities which they are actively involved in so called health care system.
Purpose: Through the article, I would like for all three entities in the health sector to present, what is socially responsible behavior, which contributes to improving mutual cooperation for each of them and the wider society.
Method: The results I achieved by studying domestic and foreign literature, laws and regulations that define social responsibility to the other two entities in the health care and the integration of literature in practice.
Results: Each social responsibility within the organization, starting with superiors or managers, whose activities transferred the positive impact of social responsibility on employees and therefore the wider society.
Society: By being aware of our role in society or position in the health system, any individual with a positive socially responsible actions have a positive impact on the wider community and to improve the benefits, at least in theoretical terms.
Originality: I have not registered any discussions that would include mutual social responsibility -related conduct that contributes to the overall satisfaction of all. Most are present in one entity in health and his social responsibility in the internal and external environment, where they performance.
Limitations/Future Research: Accessibility of data nature, from which it was evident social responsibility to other entities in the health system. The lack of literature covering social responsibility in Slovenia.
References
1. Bertoncelj, A., Meško, M., Naraločnik, A., & Nastav, B. (2011). Trajnostni razvoj organizacije: Ekonomski, družbeno-politični in ekološki vidik. Ljubljana: GV založba.
2. Bukovec, B. (2010). Otoška rastoča strategija univerzalne odličnosti in mojstrstva. V B. Bukovec (ur.), 22. mednarodni forum odličnosti in mojstrstva Otočec 2010 in 14. konferenca zmagovalcev EFQM: Etičnost razmišljanja in delovanja pri uveljavljanju strategije univerzalne odličnosti in mojstrstva, Slovenija, Otočec, 20. in 21. maj 2010 (str. 13–22). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu.
3. Denier, V. (2005). On Personal Responsibility and the Human Right to Healthcare. Health and human rights (14), str. 224–234. Cambridge: Quarterly of Healthcare Ethics.
4. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2000). Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ljubljana. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pridobljeno na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
5. Jarc, S. (ur.). (2013). Poslovno poročilo za leto 2012. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
6. Jurca, A. (2012). Družbena odgovornost v zdravstvu. Maribor: Doba fakulteta.
7. Kozoderc, D. (2009). Trajnovativnost. Ljubljana: Salve.
8. Kiauta, M. (2012). Z ISO 26 000 do razvoja sodelovalnosti družbeno odgovornih subjektov. V B. Bukovec (ur.), 24. Forum odličnosti in mojstrsta: Družbeno odgovorno ravnanje pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva, Slovenija, Otočec, 23. maj 2013 (str. 95–112). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu.
9. Kraljić, S. (2009). Predstavitev Zakona o pacientovih pravicah s poudarkom na omejitvah avtonomije pacienta. V P. Kokol, & H. K. Reberšek Gorišek (ur.). Pacientove pravice in dolžnosti. (2009). Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.
10. Maze, H. (2013). Organizacijsko vedenje in osnove managementa v zdravstvu. Celje: Visoka zdravstvena šola v Celju.
11. Mittelmark, B. M. (2001). Promotin social responsibillity for health: health impact assessment and healthy public policy at the community level. Health promotion international 3(16), str.269–274. Norway, Bergen: Universaty of Bergen.
12. Mlakar, T. (2010). Sistemski pristop k upravljanju. 17. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Slovenija, Čatež, 20. – 21. maj 2010 (str. 25–32). Ljubljana: Društvo ekonomistov v zdravstvu.
13. Mlakar, T. (2013). Pametna organizacija v zdravstveni dejavnosti. V Z. Balantič, M. Ferjan, M. Kljajić Borštnar, R. Leskovar, M. Marič, & A. Pucihar (ur.), 32. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti: Pametna organizacija, Slovenija, Portorož, 20. – 22. marec 2013 (str. 99). Kranj: Moderna organizacija..
14. Mulej, M. (2012). Temelji družbeno odgovornega ravnanja pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva. V B. Bukovec (ur.), 24. Forum odličnosti in mojstrsta: Družbeno odgovorno ravnanje pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva, Slovenija, Otočec, 23. maj 2013 (str. 5-34). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu.
15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ). (2003, 27. marec). Uradni list RS št. 20/2003.
16. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2013. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Zdravniška zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
17. Statut Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2001, 8. november). Uradni list RS št. 87/2001.
18. Toth, M. (2012). Socialno zdravstveno zavarovanje. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje.
19. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). (2008, 11. februar). Uradni list RS št. 15/2008.
20. Zakon o zdravstveni dejavnosti z dopolnitvami (ZZDej-UPB2). (2005, 10. marec). Uradni list RS št. 23/2005.
21. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanje z dopolnitvami (ZZVZZ-UPB3). (2006, 11. julij). Uradni list RS št. 72/2006.
22. Wikipedija. (2014, 18. januar). Družbena odgovornost podjetij. Pridobljeno na http://sl.wikipedia.org/ wiki/Dru%C5%BEbena_odgovornost_podjetij