Usklajevanje namena in vizije za trajnostni uspeh organizacije
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2025.010Ključne besede:
usklajevanje, namen, vizija, strategija, trajnostni uspeh, organizacija, konkurenčnost, EFQM, družbena odgovornostPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako usklajevanje namena in vizije prispeva k doseganju trajnostnega uspeha organizacije na poslovne, družbenem in okoljskem področju?
Namen: Raziskali smo, kako ključna elementa, ki sta namen in vizija, prispevata k dolgoročni uspešnosti organizacije ter kako povečata konkurenčno prednost. Cilj je ugotoviti, kako njuno usklajevanje omogoča organizacijam doseganje trajnostnega uspeha na poslovnem, družbenem in okoljskem področju.
Metoda: Raziskava temelji na kombinaciji kvalitativnega in kvantitativnega pristopa. Vključuje analizo izbrane literature in anketno raziskavo med zaposlenimi in vodstvom izbrane organizacije. Teoretični pristop vključuje model EFQM 2020, teorijo trajnostnega razvoja in strateškega vodenja.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da sta jasno opredeljena in usklajena namena in vizija ključnega pomena za dolgoročno stabilnost in rast organizacije. Organizacije, ki integrirajo trajnostne prakse v svoje strateške cilje dosegajo boljše rezultate na način zadovoljstva zaposlenih, finančne uspešnosti in družbene odgovornosti.
Organizacija: Ugotovitve raziskave organizacijam ponujajo praktične smernice za vzpostavitev jasne povezave med vizijo organizacije in njenim namenom. To jim lahko pomaga izboljšati interno komunikacijo, posledično povečanje zavzetosti zaposlenih in povečanje konkurenčnosti na trgu.
Družba: Prispevek raziskave k družbi se kaže v spodbujanju družbene odgovornosti, trajnostnih praks in zmanjševanju negativnega vpliva na okolje. Organizacije, ki uspešno usklajujejo namen in vizijo ustvarjajo večji pozitiven vpliv.
Originalnost: Raziskava izpostavlja inovativno uporabo modela EFQM 2020 z doseganje trajnostnega uspeha. Prikazuje praktične primere in ponuja nove vpoglede v strateško usklajevanje ključnih elementov organizacijskega uspeha.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskovanje je bilo omejeno na zbrano in pregledano literaturo ter na pridobljene rezultate udeležencev določene organizacije. Raziskavo bi lahko razširili v več organizacij, regij in sektorjev.
Literatura
Bohinc, R. (2015). Trajnostno poslovanje in inovacije. Fakulteta za družbene vede.
Duvnjak, B. (2024). Vloga trajnostnega menedžmenta človeških virov v slovenskih organizacijah [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani]. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=190342&lang=slv
EFQM. (2020). EFQM model: A practical tool to strive for sustainable excellence. EFQM Publications.
Elkington, J. (1997). Cannibals with forks: The triple bottom line of 21st century business. Capstone.
Hribar,M. (2009). Trajostni razvoj med terorijo in prakso – primer reke Iške [Magistrska naloga, Univerza v Ljubljani]. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=109135
Hrovat, S. (2008). Vodenje in uspešnost podjetij [Diplomska naloga, Višja strokovna šola Kranj]
International Organization for Standardization. (2015). ISO 9001:2015 Quality management systems – Requirements. ISO.
Ivančič, L. (2015). Trajnostni razvoj, izobraževalni management kakovosti. Zbornik 12.festiavala raziskovanja ekonomije in managementa, Koper, 28. marec 2015. https://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-185-4/prispevki/004.pdf
Janežič, D. & Pevec, N. (2020). vodenje z vizijo, navdihom in integriteto. Revija za univerzalno odličnost, 41-56.
Kadunec, B. (2020). Trajnostni razvoj pristanišča: študija primera [Magistrska naloga, Univerza na primorskem]. https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=21194&lang=slv
Kmetec, A. (2016). EFQM model in/ali družbena odgovornost [Magistrska naloga, Fakulteta za logistiko Maribor]. https://dk.um.si/Dokument.php?id=87910&lang=slv
Kovač, J. (2020). Trajnostni razvoj in družbena odgovornost podjetij. Revija za trajnostni razvoj, 12(3), 45–56.
Kramarič, L. (2020). Organizacijska kultura v izbranem zagonskem podjetju [Magistrska naloga, Univerza na Primorskem]. https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=21231&lang=slv
Kritofelc, J. (2010). Vizija organizacije Smučarskega društva Novinar [Diplomska naloga, Fakulteta za šport Ljubljana]
Lukić, M. (2020). Trajnostno voditeljstvo: nazaj h koreninam. Revija MQ, 47.
Mekiš, A. (2016). Zavzetost zaposlenih in poslovna odličnost [Magistrska naloga, Fakulteta za organizacijske vede Maribor]. https://dk.um.si/Dokument.php?id=95296&lang=slv
Mohar, M. (2015). Oblikovanje sistema uravnoteženih kazalnikov za izbrano podjetje [Diplomska naloga, Ekonomska fakulteta Ljubljana]
Porter, M. E., & Kramer, M. R. (2011). Creating shared value. Harvard Business Review, 89(1/2), 62–77.
Potočnik, B., & Mulej, M. (2018). Sistemskost kot temelj za trajnostno uspešnost organizacij. Zbornik znanstvenih prispevkov fakultete za management, 5(1), 23–35.
Rozina, P. (2017). Organizacijska kultura v izbranem podjetju [Magistrska naloga, Fakulteta za podjetništvo Ljubljana]. https://revis.openscience.si/Dokument.php?id=2895&lang=slv
SPIRIT Slovenija, javna agencija. (2020). Model EFQM 2020.
Senge, P. M., Smith, B., Kruschwitz, N., Laur, J., & Schley, S. (2008). The necessary revolution: How individuals and organizations are working together to create a sustainable world. Doubleday.
Sinek, S. (2009). Start with why: How great leaders inspire everyone to take action. Portfolio.
Urad RS za meroslovje (2013). Model odličnosti EFQM. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za meroslovje.
Vidovič, M. (2013). Družbena odgovornost podjetij [Magistrska naloga, Fakulteta za državne in evropske študije Kranj]. https://revis.openscience.si/Dokument.php?id=1871&lang=eng
Škedelj, J. (2016). Vodenje proizvodnje z uporabo modela odličnosti EFQM. Revija za univerzalno odličnost, 5(3), 251-260.
Železnik, R. (2017). Uvedba standarda ISO 9001:2015 in njen vpliv na poslovno odličnost [Diplomska naloga, Fakulteta za management Koper]
