Kakovost življenja v bližini jedrskih elektrarn
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2022.015Ključne besede:
jedrska elektrarna, kakovost življenja, okolje, jedrske nesreče, energija, Nuklearna elektrarna KrškoPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): »Kakšna je kakovost življenja v bližini jedrskih elektrarn?«
Namen: Namen in cilj raziskave je raziskati in ugotoviti kakšna je kakovost življenja tistih, ki živijo v bližini ali poleg jedrskih elektrarn. Na kakovost življenja vpliva več dejavnikov, kot je okolje, jedrske nesreče, odpadki in izpusti.
Metoda: Pri raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo. Izhajali smo že iz znanih virov. Uporabili smo tudi lastne izkušnje iz izbrane organizacije.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da je jedrska energija na najnižjem mestu glede izpustov v okolje. V preteklosti so se zaradi obratovanj in posledičnega sevanja jedrskih elektrarn pojavljale bolezni, predvsem rak. Ernest Sternglass je ugotovil, da na poti iz Krškega do Ljubljane skoraj podvojena vrednost radioaktivnosti. Podrobno smo navedli izpuste radioaktivnosti za Nuklearno elektrarno Krško. Po sedanjih meritvah, ki jih izvajajo NEK in različne organizacije je daleč pod upravno določenimi omejitvami. Boljša kot je kakovost življenja, bolj visok je življenjski standard.
Organizacija: Javnost in tisti, ki bivajo poleg jedrskih elektrarn morajo razumeti koristi in slabosti jedrske tehnologije. Zavedati se moramo, da je v današnjem času električna energija nujno potrebna. Na kakovost življenja vpliva več dejavnikov, ki se meri z različnimi faktorji. V preteklosti so kakovost zaznamovale nesreče ter posledični vpliv na okolje.
Družba: Raziskava je vidik povezave ljudi, kakovosti z jedrsko tehnologijo in okoljem.
Originalnost: Iz pregleda literature prepoznavamo tako pozitivne kot negativne učinke jedrske energije. Dejstvo je, da se spreminjajo materiali in oprema ter da je v današnjem času vgradnja novejše ter kvalitetnejše opreme v jedrske objekte.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Za širši pogled na kakovost življenja v bližini jedrskih elektrarn bi bilo smiselno podrobno preučiti vse vplive na okolje ter razširiti in vključiti socialne in ekonomske vidike.
Literatura
ARAO. (2015). ARAO v letu 2014. Pridobljeno na https://arao.si/images/pdf/arao_lp_2014.pdf
Država z obnovljivimi viri in brez jedrskih elektrarn? Trk z realnostjo je doživela Nemčija, čaka tudi Slovenijo. (2022). Pridobljeno na https://www.domovina.je/drzava-z-obnovljivimi-viri-in-brez-jedrskih-elektrarn-trk-z-realnostjo-dozivela-nemcija-caka-tudi-slovenijo/
Dolinšek, U. (2004). Najboljša alternative proizvodnje električne energije v Sloveniji glede na izkušnje izbranih držav članic Evropske unije. (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Gider, F. (2022). »Kakovost življenja-kako jo izboljšati?« Pridobljeno na https://www.bizinaizi.si/kako-doseci-vecjo-kakovost-zivljenja/
Gnezda, S. (2021, 4. april). Ne jemati, ampak prispevati. Pridobljeno na https://www.mqportal.si/ne-jemati-ampak-prispevati?fbclid=IwAR290BPZFsuKfFZzTLr66ba3KX5_fs3zsaCKsbfLGm-2M2FtZju8cDfu1T0
Kajfež-Bogataj, L. (2005). » Podnebne spremembe in njihovi vplivi na kakovost življenja ljudi«. Pridobljeno na https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=http%3A%2F%2Faas.bf.uni-lj.si%2Fmaj2005%2F04kajfez2.doc&wdOrigin=BROWSELINK
Kozole, M. (2021). Vrednotenje zaznanih koristi in tveganj jedrske tehnologije družbi. Revija za univerzalno odličnost, 10(3), (233-249).
Krško-trajnostni razvoj za vedno višjo kakovost življenja. (2018). Občina Krško. (2022). Krško: Občina Krško. Pridobljeno na https://zlatikamen.si/clanki/krsko-trajnostni-razvoj-za-vedno-visjo-kakovost-bivanja/
Lorenčič, M. (2008). Podcenili smo posledice delovanja jedrskih elektrarn za zdravlje ljudi. Pridobljeno na https://www.dnevnik.si/334849
Markovič, R. (2021). Okoljski vpliv proizvodnje vodika z elektrolizo in različnimi viri električne energije. Pridobljeno na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128380
Milič, M. (2018). Kje v Sloveniji se najbolje živi v letu 2018? Razkrivamo lestvico 212 občin! Pridobljeno na https://mojefinance.finance.si/8939584
Nuklearna elektrarna Krško. (2022). Pridobljeno na https://www.nek.si/
Nuklearna elektrarna Krško. (2022). Letno poročilo 2020. Krško: NEK.
Nuklearna elektrarna Krško. (2022). Letno poročilo 2021. Krško: NEK.
Pavlovič, N. (2019). Jedrske nezgode in vplivi na okolje- primerjava med Černobilom in Fukušimo. (Diplomsko delo). Maribor: Fakulteta za varnostne vede.
Prispeval, A. (2014). »Učinki jedrske elektrarne na zdravje ljudi«. Pridobljeno na https://www.varcevanje-energije.si/aktualne-novice/ucinki-jedrske-elektrarne-na-zdravje-ljudi.html
Republika Slovenije, Statistični urad. (30.10.2022). Kazalniki blaginje v Sloveniji. Pridobljeno na https://www.stat.si/doc/pub/Kakovost.pdf
Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2023 (ReJSV13-23). (2013, 2. julij). (brez datuma). (Uradni list RS, št. 56/13, uvod in 1. načelo). Pridobljeno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO88
Simončič, M. (2019). Vpliv oddaljenosti bivanja na zaupanje v jedsrko elektrarno. Revija za univerzalno odličnost, 4(3), (140-160).
Smole, S. (2022). Pasti nacionalne energetske strategije. Pridobljeno na https://megafon.si/pisemo/pasti-nacionalne-energetske-strategije/
SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno na https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=energija
Svetlik, I. (1996). Kakovost živlejnja v Sloveniji. Založba FDV.
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 158/20, 3. člen). Pridoblejno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545
Zajc, A. (2010). Družbena sprejemljivost umeščanja jedrskih objektov v Sloveniji. (Magistrska naloga). Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije.
