Obrobja družbe skozi različna obdobja reke življenja
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2022.017Ključne besede:
margina, družba, osamljenost, drugačnost, izolacija, sistem, stigmaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kdo so ljudje na obrobju družbe in kakšen je odnos družbe do zmanjševanja razlik?
Namen: Predstaviti ključne skupine ljudi, ki jih je družba prepoznala kot drugačne in kakšen je odnos do njih.
Metoda: Uporabili smo kvalitativno metodo, kjer smo zbrali literaturo in informacije, jih pregledali ter analizirali.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da družba do ljudi, ki od povprečja odstopajo, so drugačni, še vedno ne postopa enakovredno. Velik del razloga je na državni ravni, kjer je več sistemskih pomanjkljivosti.
Organizacija: Raziskava je lahko koristna za organizacije, društva, ki se ukvarjajo s specifičnimi področji posameznih skupin ljudi, ki se jih je prijela določena stigma, da odstopajo od normalnega stanja kot ga prepoznava splošna populacija.
Družba: Družba lahko na podlagi ugotovitev in pregleda literature ozavesti posamezne odstope v razmišljanju, dojemanju ljudi. Služi lahko za podiranje ali pa vsaj rahljanje določenih predpostavk.
Originalnost: Raziskava je uporabna za namen učnega procesa na eni izmed fakultet jugovzhodne regije.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na pregled literature in osebno razmišljanje avtorice. Nadaljevanje raziskave se lahko razširi na anketiranje, vključevanje društev s področja raziskave ter razširi še na druge skupine ljudi.
Literatura
Ambrož, M., & Colarič Jakše, L. M. (2015). Pogled raziskovalca: Načela, metode in prakse. Zora. Maribor: Mednarodna založba za slovanske jezike in književnosti.
Bahovec, D. E., Bregar, G. K., Čas, M., Domicelj, M., Saje, N., Japelj, B., …Vrščaj, D. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.
Capra, F. (2002). The Hidden Connections: Integrating the Biological, Cognitive, and Social Dimensions of Life into a Science of Sustainability. New York: Doubleday.
Culpitt, I (1999). Social Policy and Risk. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications, 143-182.
Cvahte, B. (2004). Revščina in socialna izključenost oziroma vključenost. Pridobljeno na https://www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/revscina-in-socialna-izkljucenost-oziroma-vkljucenost/
Dragoš, S. & Leskošek, V. (2003). Družbena neenakost in socialni kapital. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Đorđević, A. N. (2019). Marginalizacija starijih osoba u Srbiji. Sociološki pregled, 53(4), 1654-1680.
Gracin, T. (2016). Ranljive skupine in njihova inkluzija v druži. Izzivi prihodnosti, 1(3), 107-125.
Felizardo, S., Ribeiro, E., & Amante, M. J. (2016). Parental adjustment to disability, stress indicators and the influence of social support. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 217, 830 – 837. doi.org/10.1016/j.sbspro.2016.02.157
Fernández-Gavira, J., Huete-García, A. & Velez-Colón, L. (2017). Vulnerable groups at risk for sport and social exclusion. Journal of Physical Education and Sport, 17(1), 312-326. DOI:10.7752/jpes.2017.01047
Gašparovič, M. (1999). Kakovost življenja starostnikov v domskem varstvu. Obzornik zdravstvene nege, 33, 187-191.
Haluk, V. (2013). Kvaliteta života u zdravlju i bolesti. Radovi Zavoda za znanstvenoistraživački i umjetnički rad u Bjelovaru, 7, 251-257.
Hvalič Touzery, S. (2010). Pridobljeno na http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/ slovar/1026.html
Kaučuč, B. M., Filej, B. & Ovsenik, M. (2016). The Influence of Social Factors on Life Satisfaction in Old Age. RUO - Revija za univerzalno odličnost, 5(4), 300-318.
Kobolt, A., (2011). Razumevanje in odzivanje na čustvene in vedenjske težave. Specialna pedagogika, 15(2), 153-173.
Krajnc, A., (2010). Različne učne poti in disleksija. Pedagoško - andragoški dnevi 2010: Kulture v dialogu, Slovenija, Ljubljana, 2010 (str. 27). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Mandič, S. (2005). Kakovost življenja: med novimi blaginjskimi koncepti in družbenimi izzivi. Družboslovne razprave, XXI(48), str. 111-131.
Matko, Štamfelj, I. (2010). Trženje inovativnih onkoloških zdravil v Sloveniji in izbranih državah EU (Magistrsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Orešković, S. (1994). Koncepti kvalitete života. Socialna ekologija, 3(3-4), 263-274.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, spletna izdaja. (2014). Pridobljeno na https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4492976/margina?View=1& Query=*margina
Zaviršek, D., (1994). Ženske in duševno zdravje. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Zaviršek, D., (1998). Analiza položaja izključenih družbenih skupin v Sloveniji in predlogi za zmanjšanje njihove izključenosti v sistemu socialnega varstva. Ljubljana: Inštitut za socialno varstvo.
