Vrednotenje zaznanih koristi in tveganj jedrske tehnologije v družbi
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2021.049Ključne besede:
koristi, tveganje, zaupanje, jedrska energija, jedrska tehnologija, vrednotenje, okoljePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas katere koristi in tveganja jedrske tehnologije družba zazna, hkrati pa želimo ugotoviti ključne dejavnike na podlagi katerih si oseba zgradi percepcijo in mnenje o jedrski tehnologiji.
Namen: Namen raziskave je ovrednotiti zaznane koristi in tveganja jedrske tehnologije v družbi, na podlagi pregleda relevantne strokovne in znanstvene literature.
Metoda: S pomočjo integrativnega pregleda literature želimo narediti kvalitativno vsebnostno analizo, zbrati podatke, jih preučiti, ovrednotiti in ustvariti splošen model zaupanja.
Rezultati: Ugotovili smo ključne dejavnike za zaznavanje tveganj in koristi pri jedrski energiji. V grobem smo te dejavnike delili na okoljske in socialne. Pri zaznavi tveganj so prevladali okoljski dejavniki, medtem ko sta bila pri koristih prisotna oba.
Organizacija: Razumevanje percepcije javnosti je ključnega pomena za razvoj jedrske energije v prihodnosti. Potencialna korist jedrske energije je v načinu čistega pridobivanja električne energije, prepoznana kot pristop v smeri brezogljične družbe.
Družba: Raziskava poudarja povezavo med jedrsko tehnologijo, družbo in okoljem. Ljudje danes skorajda ne znamo živeti brez električne energije, zato je zanimivo raziskovati o vprašanju ali smo za to pripravljeni živeti v okolju z jedrsko elektrarno in sprejemati vsa njena tveganja.
Originalnost: Na osnovi pregleda literature bomo pridobili vpogled v miselnost družbe o jedrski tehnologiji.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri nadaljnjem raziskovanju bi se lahko osredotočili na ukrepe, kako izboljšati javno miselnost v dobrobit in podporo jedrskemu razvoju.
Literatura
De Groot, J. I. M., & Steg, L. (2010). Morality and nuclear energy: Perceptions of risks and benefits, personal norms, and willingness to take action related to nuclear energy. Risk Analysis: An International Journal, 30(9), 1363–1373.
Euratom. (2016). Evropska skupnost za jedrsko energijo. Euratom Supply Agency Annual Report 2015, Luxembourg. Retrieved from https://ec.europa.eu/euratom/ar/ar2016.pdf
GEN energija. (2010). Prednosti jedrske energije za Slovenijo. Retrieved February 1, 2021, from https://www.gen-energija.si/files/materials/19/pdf/prihodnost_jedrske_energije_za_SLO.pdf
Genys, D., & Krikštolaitis, R. (2017). The public perception of nuclear energy in Lithuania. Journal of Security and Sustainability Issues. Vilnius : Generolo Jono Žemaičio Lietuvos Karo Akademija, 2017, Vol. 7, No. 1. https://doi.org/https://doi.org/10.9770/jssi.2017.7.1(2)
Grahek, S. (2014). Stališča slovenskih državljanov do varnostnih tveganj pri obratovanju Nuklearne elektrarne Krško: magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.
Harris, J., Hassall, M., Muriuki, G., Warnaar-Notschaele, C., McFarland, E., & Ashworth, P. (2018). The demographics of nuclear power: Comparing nuclear experts’, scientists’ and non-science professionals’ views of risks, benefits and values. Energy Research & Social Science, 46, 29–39. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.erss.2018.05.035
Ho, S. S., Leong, A. D., Looi, J., Chen, L., & Pang, N. (2018). Science Literacy or Value Predisposition ? A Meta- Analysis of Factors Predicting Public Perceptions of Benefits , Risks , and Acceptance of Nuclear Energy Factors Predicting Public Perceptions of Benefits , Risks , and. Environmental Communication, 0(0), 1–15. https://doi.org/10.1080/17524032.2017.1394891
Ho, S. S., Looi, J., Chuah, A. S. F., Leong, A. D., & Pang, N. (2018). “I can live with nuclear energy if…”: Exploring public perceptions of nuclear energy in Singapore. Energy Policy, 120, 436–447. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.enpol.2018.05.060
Ho, S. S., Oshita, T., Looi, J., Leong, A. D., & Chuah, A. S. F. (2019). Exploring public perceptions of benefits and risks, trust, and acceptance of nuclear energy in Thailand and Vietnam: A qualitative approach. Energy Policy, 127, 259–268. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.enpol.2018.12.011
Koerner, C. L. (2014). Media, fear, and nuclear energy: A case study. The Social Science Journal, 51(2), 240–249. https://doi.org/10.1016/j.soscij.2013.07.011
Nguyen, V. P., & Yim, M.-S. (2018). Examination of different socioeconomic factors that contribute to the public acceptance of nuclear energy. Nuclear Engineering and Technology, 50(5), 767–772. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.net.2018.02.005
Pance, T. (2017). Prihodnost jedrske energije v Evropski uniji: magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Portugal-pereira, J., Ferreira, P., Cunha, J., Szklo, A., Schae, R., & Araújo, M. (2018). Better late than never , but never late is better : Risk assessment of nuclear power construction projects, 120(February), 158–166. https://doi.org/10.1016/j.enpol.2018.05.041
Ryu, Y., Kim, S., & Kim, S. (2018). Does Trust Matter? Analyzing the Impact of Trust on the Perceived Risk and Acceptance of Nuclear Power Energy. Sustainability . https://doi.org/10.3390/su10030758
Vainio, A., Paloniemi, R., & Varho, V. (2017). Weighing the Risks of Nuclear Energy and Climate Change: Trust in Different Information Sources, Perceived Risks, and Willingness to Pay for Alternatives to Nuclear Power. Risk Analysis, 37(3), 557–569. https://doi.org/https://doi.org/10.1111/risa.12640
Valic, T. B., & Lamut, U. (2011). Percepcije javnosti do sprejemljivosti jedrskih objektov/Public perceptions of nuclear facilities aceptability. Raziskave in Razprave, 4(3), 59.
Wu, Y. (2017). Public acceptance of constructing coastal/inland nuclear power plants in post-Fukushima China. Energy Policy, 101, 484–491. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.enpol.2016.11.008
Zeng, J., Wei, J., Zhao, D., Zhu, W., & Gu, J. (2017). Information-seeking intentions of residents regarding the risks of nuclear power plant: an empirical study in China. Natural Hazards, 87(2), 739–755. https://doi.org/10.1007/s11069-017-2790-x
