Čustvena inteligenca pri srednješolcih
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2020.018Ključne besede:
čustvena inteligentnost, mladostništvo, modeli čustvene inteligentnosti, komunikacija, medsebojni odnosiPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali obstaja statistična pomembna razlika med dijaki različnih letnikov glede na počutje, komunikacijo in odnose v razredu z vključevanjem čustvene inteligence v vsakodnevne situacije?
Namen: Namen raziskave je bil narediti analizo med srednješolci ene izmed srednjih šol ter ugotoviti njihovo doživljanje čustvene inteligence. Dijaki so v preteklem mesecu imeli možnost ob preventivnih delavnicah se izobraževati o čustveni inteligenci.
Metode: Za namen raziskave smo naredili kvantitativno analizo med srednješolci, ki so bili naključno izbrani in so prostovoljno sodelovali v raziskavi.
Rezultati: Glede na vse dobljene rezultate lahko sklepamo, da so dijaki v višjih letnikih bolj čustveno inteligentni, kar pripomore k boljši medsebojni komunikaciji, boljšemu odnosu in počutju v razredu.
Družba: Raziskava obravnava zaznavanje čustvene inteligence med mladimi kot priložnost za iskanje potencialnih možnosti za izvajanje preventivnih delavnic, predavanj in izvedbo vaj tako kot preventivno kot tudi vključevanje vsebin k rednemu učnemu načrtu.
Originalnost: S sistematičnim pregledom opravljene raziskave ter pregledom znanstvene literature s področja čustvene inteligence in mladostništva, smo prišli do spoznanj, da dijaki poznajo in si želijo tovrstnih vsebin vključevati k učnim vsebinam.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava med srednješolci ene šole ni mogoče posploševati na celotno populacijo srednješolcev. Omejitev raziskave je tudi nesorazmerno število dijakov 4 letnika, ki so bili zastopani v manjšini. To je posledica dejstva, da Šolski center Novo mesto izobražuje pretežno dijake poklicnih programov, ki zaključijo svoje izobraževanje v 3 letnikih. Nadaljnja raziskava s tega področja bo sledila med učitelji srednjih šol in njihovega poznavanja ter uporabljanja čustvene inteligence pri poučevanju.
Literatura
Akers, M. (2020). What is emotional intelligence. Retrieved from https://psychcentral.com/lib/what-is-emotional-intelligence-eq/ (September, 2020).
Braun, S. (2020). Effects of teachers' emotion regulation, burnout, and life satisfaction on student well-being. Journal of applied developmental psychology, 69, pp. 101-151. doi: 0193-3973.
Byrd, R.E. (1987). Corporate leadership skills: A new synthesis. Organizational dynamics.
Carmen Martinez, M. (2019). Trait emotional intelligence profiles, burnout, anxiety, depression, and stress in secondary education teachers. Personality and individual differences, vol. 142, pp. 53 -61.
Chacón Cuberos, R. (2019). The Relationship between Emotional Regulation and School Burnout: Structural Equation Model According to Dedication to Tutoring. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16(23), 4703. Retrieved from: https://doi.org/10.3390/ijerph16234703. (24.11.2019).
Cobos Sanchez, L. (2020). Relation between psychological flexibility, emotional intelligence and emotion regulation in adolescence. Current Psychology.
Furnham, A. (2012). Psihologija: najpomembnejša dognanja človeštva. Maribor.
Glasser, W. (2007). Kako vzpostaviti učinkovit nadzor nad svojim življenjem: teorija nadzora. Ljubljana: Samozaložba. A. Urbančič.
Goleman, D. (1997). Čustvena inteligenca. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Goleman, D. (2017). Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ. 7th ed. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jeanne, S. (2019). Mental emotional. Retrieved from https://www.helpguide.org/articles/mental-health/emotional-intelligence-eq.htm (2.10. 2019).
Jeriček Klanšček, H. & Zupančič T. (2018). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, izsledki mednarodne raziskave HBSC. Nacionalni inštitut za javno zdravje: Ljubljana.
Krančan, L. (2016). Čustvena inteligenca. Retrieved from http://ww.preberite.si/custvena-inteligenca/ (3. October 2020).
Krulc, P. (2017). Čustvena inteligenca učiteljev. Vzgoja: revija za učitelje, vzgojitelje in starše. 19, (74), 27-28.
Lansley, C. (2017). Emotional intelligence-ability, trait or mixed? Retrieved from http://www.eiagroup.com/2017/07/10/emotional-intelligence-ability-trait-mixed/ (2. September 2020).
Mei, K. & Omar A. K. (2020). The relationship between emotional intelligence of school principals in managing change and teacher attitudes towards change. International journal of leadership in Education, 22(4), 469-485. Retrieved from https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1080/13603124.2018.1481535. (11. September 2020).
Mowat, J. (2019). Supporting the transition from Primary to Secondary school for pupils with social, emotional and behavioural needs: a focus on the socio-emotional aspects of transfer for an adolescent boy. Emotional and behavioural difficulties, 24(1), 50-69. Retrieved from https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1080/13632752.2018.1564498. (3. October 2020).
Ovsenik, M. & Turnšek Mikačić, M. (2015). Karierno načrtovanje: kako najti v sebi skriti zaklad? Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije, 2015. X, 234.
Ovsenik, M. & Kozjek, D. (2017). Model dejavnikov znanja in njihov vpliv na uspeh organizacije. Zrna odličnosti fakultete za organizacijske študije v Novem mestu: Nove paradigme organizacijskih teorij, pp. 37-68.
Panju, M. (2010). Strategija za spodbujanje čustvene inteligentnosti v razredu. Ljubljana: Modrijan.
Pečjak, S. & Avsec, A. (2003). Konstrukt emocionalne inteligence. Psihološka obzorja, Društvo psihologov Slovenije, 12 (1), 55-66.
Pekaar, K. (2018). Self-and other-focused emotional intelligence: Development and validation of the Rotterdam Emotional Intelligence Scale (REIS). Personality and Individual Differences, 120, pp. 222-233.
Raccanello, D. (2020). An intervention promoting understanding of achievement emotions with middle school students. European Journal of Psychology of Education.
Salovey, P. & Mayer, L.D. (1990). Emotional intelligence. Imagination, Cognition, and Personality.
Udovč, G. (2018). Čustvena inteligenca in kreativnost veščini prihodnosti. HR&M: Strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. 4, (17), 24-26.
Valente, S. (2020). The role of the teacher’s emotional intelligence for efficacy and classroom management. Revista CES Psicología, 13(2), 18-31.
Zalokar Divjak, Z. (2019). Eno je inteligenca, drugo je otrokov socialni in čustveni razvoj. Brestanica: Posavski obzornik. 23, (17) (22. August 2019).
Zhoc, K. (2020). Emotionally intelligent students are more engaged and successful: examining the role of emotional intelligence in higher education. European Journal of Psychology of Education, 35, (4), 839 -863.
Žagar, T. (2018). Povezava čuječnosti in čustvene inteligence z ravnotežjem med delom in zasebnim življenjem. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta v Ljubljani.
