Korenite spremembe za učinkovitejše javno zdravstvo
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
menedžment, kakovost, odličnost, javno zdravstvo, zdravniki, spremembe, raziskavaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Na zastavljeno raziskovalno vprašanje smo z raziskavo želeli pridobiti odgovor, kako vpliva kakovost menedžmenta na odličnost zdravnikov v javnem zdravstvu in kakšne spremembe so potrebne za ohranjanje zdravja in učinkovitosti dela pri slovenskih zdravnikih.
Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšen odnos do zdravja imajo slovenski zdravniki v javnem zdravstvu na primarni in terciarni ravni, kako ohranjajo zdravje ter razviti smernice k odličnosti zdravnikov v javnem zdravstvu. Spremembe, ki temeljijo na izboljšanju menedžmenta kakovosti v javnem zdravstvu, predvsem odličnosti izvajanje dela slovenskih zdravnikov so nujno potrebne.
Metoda:Raziskavo med slovenskimi zdravniki smo izvedli na osnovi ankete. Ključna uporabljena statistična metoda so linearni strukturni modeli (ang. Structural Equation Models – SEM). Za analizo razlik v javnem zdravstvu (primarna in terciarna raven) smo uporabili metodo testiranja razlik povprečnih vrednosti za različne skupine (t-test ali neparametrični Mann-Whitneyev test).
Rezultati: Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljamo, da smo pridobili dovolj podprtih podatkov, da so v javnem zdravstvu potrebne spremembe. Vodje morajo omogočati preskok v organizacijsko odličnost zdravnikov.
Organizacija: Raziskavo smo izvedli na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in Mariboru preko spletne ankete, ki je bila objavljena v Biltenu zdravniške zbornice Slovenije.
Družba: Z rezultati raziskave smo ugotovili, da so v javnem zdravstvu potrebne korenite spremembe, ob upoštevanju le-teh bomo pripomogli k izboljšanju kakovosti menedžmenta, odličnosti zdravnikov. Družba bo s tem pridobila zdrave zdravnike, ki ne bodo pod stresom, ki bodo naloge izvajali z veseljem, saj bodo operativno dosegali visoko uspešnost in učinkovitost.
Originalnost: Prispevek k znanosti je v tem, da gre za izvirni znanstveni prispevek, saj raziskava na obravnavano temo v Sloveniji še ni izvedena.
Omejitve/ nadaljnje raziskave: Omejili smo se samo na zdravnike na primarni in terciarni ravni. V raziskavo nismo vključili zdravnikov na sekundarni ravni, ki so lahko predlog nadaljnjih raziskovanj.
Literatura
Ali, J., Mcinerney, D., Craven, R., Yeung, A., & King, R. (2013). Socially oriented motivational goals and academic achievement: similarities between nativ and anglo americans. The Journal of Educationa lResearch, 107(2), 123-137. doi: 10.1080/00220671.2013.788988.
Bizjak, F., & Rihtar, A. (2000). Kako do uspešnega in humanega vodstva? Organizacija, 33(7), 457-460.
Bukovec, B. (2008). Pot do kakovosti in odličnosti regij. V D. Žargi, Z. Lekič, A, Treban (ur.), Biti boljši na poti do boljšega: zbornik referatov (str. 127-130). Portorož: Slovensko združenje za kakovost.
Calvo-Mora, A. C., Ruiz-Moreno, A., Pocon, A., Berjoyo A., & Cauzo-Bottala, L. (2014). Mediation effect of TQM technical Factors in excellence management systems. Journalof Business Research, 77(5): 769-774. doi: 10.1016/j.jbusres.2013.11.042
Carrillo, J. E., & Ananeh-Firempong, O. (2003). Defining cultural competence: A practical framework for addressingracia/ethnic disparities in health and healthcare. PublicHealth Rep., 118, 293-302.
Chua Shu Min, j. & Lateet. F. (2014). Validating »Look, Listen, Feel« for practical communications in the Emergency Department. JournalofAcuteDisease 277-283. doi:10.1016/S2221-6189 (14)60061-5.
Field, A. (2009). Discovering statisticsusing SPSS. London: SAGE.
Kralj J. (2005). Management: Temelji managementa, odločanje in ostale naloge managerjev. Koper: Univerza na Primorskem. Fakulteta za management Koper.
Lambrou, P., Papastavrou, E., Merkouris, A. & Middleton, N. (2015). Professional environmentandpatientsafety in emergencydepartments. InternationalEmergencyNursing23, 150-155. Pridobljeno na http://dx.doi.org/10.1016/j.ienj.2014.07.009.
Markič, M., Meško, M., Meško Štok, Z., & Markič Hrast, S. (2012). Influence of different components of organizational support for project management on success of ther realization in institutes of public health. Africanjournalof business management, 6(9), 3156-3163. doi: 10.5897/AJBM11.272
Maslach, C., & Leiter, M. P. (1997). The Truth about burnout: How organizations cause personal stress and what to do about it. San Francisco, Ca: Jossey-Bass.
Meško, M, Gregorc, J., Meško Štok Z., & Markič, M. (2012). Experiencing stress and stress symptoms among Slovene managers. Safety Engineering, 2(1), 27-31.
Mihalič, R. 2007. Upravljajmo organizacijsko kulturo in klimo. Škofja Loka: Mihalič in partner.
Ministrstvo za zdravje. (2016, 16. maj). Pridobljeno na http://www.mz.gov.si
Možina, S., Tavčar, M. I., Zupan, N., & Kneževič, A. N. (2004). Poslovno komuniciranje: evropske razsežnosti. Maribor: Obzorja.
Pelikan, J. M., Krajic, K., & Dietscher, C. (2001). The health promoting hospital (HPH): concept and development. Patient EducationCouns, 2(45), 239-43. doi:10.1016/S0738-3991(01)00187-2
Peeters, M.G.P., Delnoij, D.M.J. & Friele, R.D. (2014). Stronger, but not (yet) anequal. The use of quality improvement instruments and strategies by patient organisations in the Netherlands. Social Science & Medicine 115, 56-63. Pridobljeno na http://dx.doi.org/j.socsmed.2014.05.043.
Ryan, R. M., & Deci, E. L. (2000). Self Determination Theory and Facilitation of Intrinsic Motivation, Social Development, and Well-Being. American Psychologist, 55(1), 68-78.
Treven, S., Potočan, V. & Kovač, J. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV založba.
Trontelj, J. (2014). Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote.
Urad za makroekonomske analize in razvoj. (2016, 21. september) pridobljeno na www.umar.gov.si
