Vpliv dejavnikov upravljanja in izboljševanja organizacije na zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih v javnem zavodu s področja kulture
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
javni sektor, upravljanje in izboljševanje organizacije, zavzetost zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, kakovostPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kolikšen vpliv ima upravljanje in izboljševanje organizacije na zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih?
Namen: Namen študije je raziskati vzročno-posledično povezavo med upravljanjem in izboljševanjem organizacije in zavzetostjo ter zadovoljstvom zaposlenih na javnem zavodu s področja kulture ter ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na preučevani konstrukt.
Metoda: Povprečno oceno spremenljivk upravljanja in izboljševanja organizacije, zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih smo dobili s kvantitativno metodo oz. anketiranjem. Podatke smo analizirali z metodo PLSM-PM (Partial Least Squares Path Modeling), s pomočjo statističnega paketa R in funkcije plspm. Z omenjeno metodo preučujemo multivariantne odnose med opazovanimi in latentnimi spremenljivkami, kadar imamo majhne vzorce.
Rezultati: S statistično analizo smo potrdili, da ima upravljanje in izboljševanje organizacije močan neposreden učinek na zavzetost (0,600) in na zadovoljstvo (0,745) zaposlenih ter nizek (0,125) posredni učinek preko zavzetosti na zadovoljstvo zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo na preučevani konstrukt največji vpliv dejavniki, povezani z voditeljstvom.
Organizacija: Rezultati opravljene raziskave lahko nudijo vodstvu osnovo za izboljšanje upravljanja organizacije in ravnanja s človeškimi viri. Dodano vrednost, ki jo lahko ponudijo zavzeti in zadovoljni zaposleni ter njihovo vključevanje v politiko in razvoj organizacije, predstavljajo skupaj z voditeljstvom velik razvojni potencial tudi za organizacije v javnem sektorju, prav tako pa nenehen razvoj in iskanje inovativnih rešitev na vseh področjih vodi tudi v izboljševanje organizacije in njenih notranjih ter zunanjih procesov.
Originalnost: Izvirni prispevek se kaže v preučevanju vzročno-posledične povezave dejavnikov upravljanja in izboljševanja organizacije na zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju. Večina tovrstnih raziskav se je osredotočila ali na preučevanje zavzetosti in zadovoljstva v povezavi z drugimi dejavniki ali na njun odnos z demografskimi podatki.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Precejšnjo omejitev predstavlja, da je to prva tovrstna raziskava na obravnavanem zavodu, kjer vodstvo še ni začelo vpeljevati načel menedžmenta kakovosti.
Literatura
Albrecht, S. L., Bakker, A. B., Gruman, J. A., Macey W. H. & Sacks, A. M. (2015). Employee engagement, human resource management practices and competitive advantage. As interated approach. Journal of Organizational Effectiveness People and Performance, 2(1), 7–35.
Anitha, J. (2014). Determinants of employee engagement and their impact on employee performance. International Journal of Productivity and Performance Management, 63(3), 308–323. -doi. 10.1108/IJPPM-01-2013-0008.
Areh, V. (2007). Kritična analiza uporabe orodij TQM za merjenje in ocenjevanje celovite kakovosti v izbranih državnih upravah. Uprava, 5(1), 97–116.
Bhuiyan, N. & Bagehel, A. (2005). „An overview of continuous improvement: from the past to the present”, Management Decision, 43(5), 761–771.
Boon, K. B., Bakar, A. N., Arumugam, V., Vellapan, L. & Loke, A. K. L. (2007). „Does TQM influence employees job satisfaction? An empirical case analysis.”International Journal of Quality & Reliability Management, 24(1), 62–77.
Borins, S. (2001). Encouraging innovation in the public sector. Journal of Intellectual Capital, 2(3), 310–319.
Brown, M. E. & Trevino, L. K. (2006). Ethical leadership: A review and future directions. The Leadership Quarterly, 17, 595–617.
Calvo-Mora, A., Leal, A. & Roldan, J. L. (2005). Relationships between the EFQM Criteria: a study in Spanish Universities. Total Quality Management, 16(6), 741–770.
Model Javna uprava 2020, Strategija razvoja javne uprave 2015–2020, Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo za Vlado Republike Slovenije, financirano iz sredstev Evropskih skladov.- pridobljeno na: http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/kakovost_v_javni_upravi/strategija_razvoja_javne_uprave/ (15. 9. 2015).
Chin, W. W. (1998). The partial least squares approach for structural equation modeling. V G. A. Marcoulides (ur.), Modern methods for business research, 295–236. London: Lawrence Erlbaum Associates.
Fleming, J. H.& Asplund, J. (2007). Where employee engagement happens. – pridobljeno na: http:// businessjournal.gallup.com/content/102496/Where-Employee-Engagement-happens.aspx (16. 11. 2015).
Fryer, K. J., J. Antony & Douglas, A. (2007). Critical success factors of continuous improvement in the public sector. A literature review and some key findings. The TQM Magazine,19(5), 497–575.
Gallup. (2013). State of the Global Workplace 2013.- pridobljeno na: http://www. gallup.com/topic/state_of_the_global_workplace_2013 (15. 10.2015).
Gruban, B. (2005). Koncept o zavzetosti zaposlenih: inovacija ali imitacija?- pridobljeno na: http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/zavzetost/ (26. 12. 2015).
Hair, J. F. Jr., Black, W. C., Babin, B. J. & Anderson, R. E. (2010). Multivariate Data Analysis, 7th ed. London: Pearson Prentice Hall.
Karia, N. & Asaari, M. H. A. H (2006). The effects of total quality management practices on employeesʾ work-related attitudes. The TQM Magazine 18(1), 30–43.
Kern Pipan, K., Stopar, M.& Arko Košec, M. (2016), Izzivi in perspektiva javne uprave v luči politike napredka in kakovosti. Challenges and Perspectives of Public Administration in the Light of Policy of Progress and Quality. 35. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti 16.–18. marec 2016, Portorož, Slovenija. – pridobljeno na http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageupload.
Kouzmin, A., Loffler, E., Klages, H. & Kakabadse, N. K. (1999). Benchmarking and performance measurement in public sectors: towards learning for agency effectiveness. International Journal of Public Sector Management, 12(2), 121–144.
Leon, L., Stanonik, F. & Rozoničnik, D. (2015). Priznanje RS za poslovno odličnost (PRSPO) – prepoznana znamka odličnosti v Sloveniji. Zbornik 24. letne konference Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 100–104.
Liu, N.-C. & Liu W.-C. (2012). The effects of quality management practices on employeesʾ well-being. Total Quality Management &Business Excellence 25(11-12), 1247–1261.-doi. https://doi.org/10.1080/14783363.2012.704285.
Lobnikar, B. (2008). Osebna zavzetost kot cilj razvoja zaposlenih v bolnišnici. 11. Jesensko srečanje članov Društva ekonomistov. Laško, 63–67.
Macey, W. H. & Schneider, B. (2008). The meaning of employee engagement. Industrial and Organizational Psychology, 1, 3–30.
Macey, W.H., Schneider, B., Barbera, K.M. &Young, S.A. (2009). Employee Engagement. Malden Ma, Willey – Blackwell.
MacLeod, D. in Clarke, N. (2009). Engaging for success:enchancing performance through employee engagement (a report to goverment). – pridobljeno na: http://engageforsuccess.org/wp-content/uploads/2015/08/file 52215.pdf.
May, D. R., Gilson, R. L. & Harter, L. M. (2004). The psychological conditions of meaningfulness, safety and availability and the engagement of the human spirit at work. Journal of Occupational and Organizational Psychology, 77, 11–37.
Mazzuca, P. (2007). Pet korakov do večje zavzetosti zaposlenih. HRM, Strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana, april 2007, 16/2007.
McKenna, E. F. (2000). Business psychology & organisational behaviour: a student s handbook - 3rd ed. Midsomer Norton, Somerset, Great Britain: Bookcraft Ltd.
Measures. Public Administration Review 63(5), Harvard University, 586-606.
Mihalič, R. (2008). Povečajmo zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih: praktični nasveti, metodologija, interni akt in model usposabljanja za celotno upravljanje, učinkovito merjenje in uspešen razvoj ustrezne in spodbudne organizacijske klime. Škofja Loka: Mihalič in Partner d. n. o.
Mladenovič, Z. (2006). Kako v javnem sektorju zagotoviti merjenje učinkovitosti in uspešnosti. Konferenca o učinkovitem opravljanju z javnimi sredstvi. Ljubljana: računsko sodišče Republike Slovenije.
Raharjo, H., Gugielmetti Mugion, R., Eriksson, H., Gremyr, I., Di Pietro, L. & Renzi, M.F. (2015). Excellence models in the public seror. Relationship between enablers and results. International Journal of Quality and Service Sciences, 7(1), 120–135.
Rasulzada, F., & Dackert, I. (2009). Organizational Creativity and Innovation in Relation to Psychological Well-Being and Organizational Factors. Creativity Research Journal, 21(2/3), 191–198.
Robinson, A. & Schroeder, D.M. (2004). Ideas Are Free: How the Idea Revolution is
Liberating People and Transforming Organizations, Berret-Koehler Publishers, Inc., San Francisco, ZDA.
Sanchez, G. (2013). PLS Path Modeling with R. Trowchez Editions. Berkeley.- pridobljeno na: http://www.gastonsanchez.com/PLS Path Modeling with R.pdf. (11. 7. 2013).
Schaufeli, W. B., Salanova, M., Gonzalez-Roma, V. & Bakker, A. B. (2006). The Measurment of Work Engagement With Short Questionnaire. A Cross-National Study. Educational and Psyhological Measurment, 66(4), 701–7016
Schaufeli, W.B. (2013). What is engagement? V C. Truss, K. Alfes, R. Delbridge, A. Shantz in E. Soane (ur.), Employee Engagement in Theory and Practice. London: Routledge.
Stanonik, F. (2015). Analiza koristi modela EFQM v Sloveniji. - pridobljeno na: www.mirs.gov.si/fileadmin/um. (25.2016).
Stringham, S. (2004). Does quality management work in the public sector?. Public Administration and Management. An interactive Journal, 9(3), 182–211.
Sundaray, B. K. (2011). Employee Engagement: A driver of Organizational Effectiveness. European Journal of Business and Management 3(8). – doi. http://www.iiste.org/Journals/index.php/EJBM/article view/600.
Svetlik, I. (2009). Oblikovanje dela in kakovost delovnega življenja. V I. Svetlik in N. Zupan (ur.), Management človeških virov, 339–381. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Tsimboukidou, I., Dionysopoulou, P. & Mylonakis, J. (2013). Total quality management systems in the hellenic public administration: a case study on the Common Assessment Framework application. Public Administration Research, 2(2), 124–133.
Udovč, K. (2016), Študija primera uvajanje kakovosti v Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Magistrsko delo. Fakulteta za organizacijske vede. Kranj. - pridobljeno na: http:// dk.um.si (20.12. 2017).
Udovč, K. (2017), Povezava zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih na javnem zavodu s področja kulture. The connection of the Engagement on Satisfaction of Employees in the Public Institution in the Sphere of Culture. Revija za univerzalno odličnost, 6(4), 379–392. - pridobljeno na: http://www.fos-unm.si/media/pdf/ruo/2017-6-4/ruo_089_udovc_k.pdf (16. 1. 2018).
Vance, R. (2006). Employee Engagement and Commitment. A Guide to Understanding, Measuring and Increasing Engagement in your Organization. SHRM Foundation, Virginia.
Žurga, G. (2004). Projektni menedžment kot del menedžmenta v javni upravi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Žurga, G. (2013). CAF 2013 – Merila modela. http://www.irdo.si/irdo2017/referati/a-zurga.pdf.- pridobljeno na: http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/Kakovost/CAF_2013_Merila.pdf (13. 7. 2016).
Žurga, G. (2017). Added value of the Slovenian Business Excellence Prize. – The 12th IRDO International Scientific Conference Social Responsibility and current challenges 2017: Value added as Business Information from the View of Social Responsibility. – pridobljeno na: http://www.irdo.si/irdo2017/referati/a-zurga.pdf (4. 2. 2017).
