Razvoj novih standardov kakovosti oskrbe starostnikov v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
dolgotrajna oskrba, dom za ostarele, kakovost oskrbe, nega na domuPovzetek
Raziskovalno vprašanje: Izpostavljamo vprašanje, katere vrste storitev dolgotrajne oskrbe si želijo najbolj tisti starejši, ki že koristijo te storitve v domovih za ostarele, njihovi svojci, pa tudi prihodnji slovenski uporabniki. Je prednostni seznam enak kot v predstavitvi prednostne liste v ZDA, kot to navajata Black in Dobbs (2015, str. 133-152)?
Namen: Prispevek podaja problematiko kakovosti dolgotrajne oskrbe in predvsem zdravstvene nege kot njenega dela. Navaja rezultate raziskave o tem, kaj je najbolj pomembno za sedanje prebivalce slovenskih domov za ostarele, njihove sorodnike in bodoče uporabnike dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.
Metoda: Po študiju ustrezne evropske in OECD literature smo ugotovili, da se lahko razvoj standardov kakovosti in norm v dolgotrajni oskrbi za starejše odvija na različne načine. Da bi opredelili prednostne kazalce kakovosti dolgotrajne oskrbe, smo organizirali 3 skupine intervjujev: oskrbovancev v domovih za starostnike, njihovih sorodnikov in potencialnih uporabnikov iz treh slovenskih občin.
Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja velika vrzel med potrebami in razpoložljivimi storitvami dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Rezultati so pokazali, kateri kazalniki kakovosti dolgotrajne oskrbe so najbolj pomembni za posamezne skupine in tudi, da se med skupinami in rezultati Black in Dobbs po pomembnosti razlikujejo.
Lokalna skupnost in družba: Te ugotovitve kažejo na pozitivno pobudo lokalnih skupnosti, da razvijejo dolgotrajno oskrbo na domu in v skupnosti, kakor tudi v domovih za starejše z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi sami, ali pa da razvijejo pogoje za zasebne naložbe v lokalnih območjih, da bi pritegnili naložbe v cenovno dostopne storitve v skupnosti in v domovih za ostarele.
Novost: Ta študija je prva te vrste v Sloveniji, medtem ko njeni rezultati dajejo boljši vpogled v to, kaj je najbolj pomembno za slovenske upokojence, kakor tudi njihove svojce in bodoče uporabnike glede kakovosti njihove dolgotrajne oskrbe. Ti rezultati so sprožili nadaljnje študije prve avtorice, ki je privedla do doktorske disertacije.
Smernice za nadaljnje delo: Študija bi lahko dala drugačne rezultate v primeru, ko bi jo izvedli v večjih mestih, npr. v Ljubljani, zato je treba študijo razširiti na področje prebivalstva večjih mest.
Literatura
AGE Platform Europe, European Charter of the Rights and Responsibilities of Older People in Need of Long Term Care and Support.( 2010). 1 – 25.
Beatriz Rodriguez, M., Martinez Andres, M., Cervera Monteagudo, B., Notario Pacheco, B., & Martinez Vizcaino, V. (2013). Perception of quality of care among residents of public nursing-homes in Spain: a grounded theory study. BMC Geriatrics 2013, 13:65 doi:10.1186/1471-2318-13-65.
Black, K., & Dobbs, D. (2015). Community-Dwelling Older Adults’ Perspectives on What Matters Most: Findings From an Exploratory Inquiry. Activities, Adaptation & Aging, 39:2,133-152, doi: 10.1080/01924788.2015.1025674.
Bogataj, D., Szander, N., & Ros-Mcdonnell, D. (2015). Španski model bivalnega prostora in zagotavljanje dolgotrajne oskrbe : (kaj se lahko centralno-evropske in vzhodnoevropske države naučijo od Španije). V: Ros Mcdonnell, L. (Ur.), Bogataj, D. (Ur.), Kavšek, M. (Ur.). Dolgotrajna oskrba : izzivi in priložnosti : oskrbovalni in bivalni vidiki, (MEORL, serijska št. 19). Šempeter pri Gorici: Medifas; Ljubljana, 59-80.
Evropska komisija, Ageing Report. (2015). Economic and budgetary projections for the 28 EU Member States (2013 – 2060). Bruselj: EK str. 1-424. Pridobljeno na http://europa.eu/epc/pdf/ageing_report_2015_en.pdf.
Evropska komisija, Long-term care in the European Union. ( 2008). Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti; 1-7. (http://bookshop.europa.eu/) ISBN 978-92-79-09594-8 doi: 10.2767/38844 (22.06.2015).
OECD. (2007). Conceptual Framework and Methods for Analysis of Data Sources for Long- term Care Expenditure. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno na:http://www.oecd.org/els/healthpoliciesanddata/Conceptual%20Framework%20and%20Method s%20for%20Analysis%20of%20Data%20Sources%20for%20Long- Term%20Care%20Expenditure.pdf 16.5.2016.
OECD. European Commission. (2013). A Good Life in Old Age? Monitoring and Improving Quality in Long-term Care, OECD Health Policy Studies, OECD Publishing. http://dx.doi.org/10.1787/9789264194564-en.
Rupel Prevolnik, V., & Ogorevc, M. (2010). Long-term care system in Slovenia. Enepri research report No. 87; Institute for economic, contribution to wp 1 of the ancien project, junij.
Social Protection Committee. A voluntary european quality framework for social services. (2010). Evropska unija. 1-13.
Social Protection Committee. Adequate social protection for long-term care needs in an ageing society. (2014). Evropska unija. Bruselj.1-251.
Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sindikat zdravstvenih delavcev Slovenije. Modra knjiga standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi in oskrbi. (2013). Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego.
