Vpliv brezposelnosti na spremembe zdravstvenega stanja in socialnega statusa
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
kvalitativna raziskava, kakovost življenja, socialna izključenost, družbeni položaj, stresPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako brezposelni zaznavajo in doživljajo posledice brezposelnosti na zdravju.
Namen: Namen raziskave je bil proučiti in predstaviti vpliv brezposelnosti na zdravje in na fizično, psihično ter družbeno sfero življenja brezposelnih oseb.
Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna paradigma. Namenski vzorec je vključeval šest brezposelnih oseb, od tega tri ženske in tri moške, stare od 21 do 49 let. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev in analizirani s pomočjo metode analize vsebine.
Rezultati: V analizi so bile identificirane štiri tematske skupine, ki opredeljujejo vpliv brezposelnosti na življenje brezposelnih oseb: (1) vpliv brezposelnosti na zdravje, (2) vpliv brezposelnosti na kakovost življenja, (3) življenje pred brezposelnostjo: razlike v oceni družbenega statusa in počutja, (4) družbeni položaj brezposelnih. Izsledki raziskave kažejo, da brezposelnost pomembno zaznamuje življenje brezposelnih oseb, zato je pri proučevanju posledic brezposelnosti bistvenega pomena upoštevanje subjektivnega vidika doživljanja brezposelnosti. Zaradi brezposelnosti ne prihaja samo do materialnih problemov, ampak tudi do posledic na zdravju brezposelne osebe, ki se sicer med posamezniki razlikujejo, v splošnem pa se pojavijo psihične težave, ki se kažejo kot stres, depresija in anksioznost. Brezposelnost pa pomembno zaznamuje tudi njihov socialni položaj, saj vpliva na možnosti zagotavljanja optimalne kakovosti življenja in na stopnjo družbene vključenosti.
Organizacija: Izidi raziskave ponujajo ugotovitve o povezanosti med brezposelnostjo in zdravjem, ki bi lahko prispevali k politiki oblikovanja ukrepov za premagovanje/preprečevanje zdravstvenih težav, povezanih s statusom brezposelne osebe. V pomoč pa bi bili tudi drugim raziskovalcem, ki bodo lahko na osnovi ugotovitev raziskave izpeljali še dodatne raziskave na opisano tematiko.
Družba: Z raziskavo lahko opozorimo na pomembnost, da je brezposelnim osebam potrebno prisluhniti in jim ponuditi oporo v težkih trenutkih, ko ostanejo brez zaposlitve.
Originalnost: V slovenskem prostoru nismo našli veliko literature, ki bi opisovala vpliv brezposelnosti na zdravje.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve v raziskavi se kažejo v nezmožnosti posploševanja ugotovitev raziskave na celotno populacijo brezposelnih oseb, saj je vzorec vključeval majhno število oseb. Priložnosti nadaljnjega raziskovanja se kažejo v proučevanju brezposelnosti na souporabi mešanih metod, znotraj katerih je potrebno povečati raznolikost vzorca in njegovo velikost.
Literatura
Axelsson, L., Andersson, I. H., Edén, L., & Ejlertsson, G. (2007). Inequalities of quality of life in unemployed young adults: A population-based questionnaire study. International Journal for Equity in Health, 6(1), 4.
Björklund, O., Söderlund, M., Nyström, L., Häggström, E. (2015). Unemployment and Health: Experiences Narrated by Young Finnish Men. American Journal of Men's Health, 9(1), 76-85.
Božič, M. (2003). Stres pri delu: Priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa pri delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV Izobraževanje.
Buffel, V., Missinne, S., & Bracke, P. (2016). The social norm of unemployment in relation to mental health and medical care use: the role of regional unemployment levels and of displaced workers. Work, Employment & Society, 30(5), 1-18.
Conroy, M. (2010). A Qualitative Study of the Psychological Impact of Unemployment on Individuals. Dublin: Institute of Technology.
Černigoj Sadar, N. (2002). Družbeni vidiki zdravja: Sociološka raziskovanja odnosa do zdravja in zdravstva. Toš, N. in Malnar, B. (ur). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede in Integrated Data Viewer, str. 68.
Dnevnik (2016). Sto tisoč brezposelnih, delavcev pa ni dovolj. Pridobljeno na https://www.dnevnik.si/1042752742/slovenija/sto-tisoc-brezposelnih-delavcev-pa-ni-dovolj (4. 12. 2016).
Drever, E. (1997). Using Semi-Structured Interviews in Small-Scale Research. Glasgow: Scottish Council for Research in Education.
Engel, R. J., & Schuut, R. K. (2005). The Practice of Research in Social Work. Thousand Oaks: SAGE Publications.
Eurostat (2016). Harmonised unemployment rate. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&language=en&pcode=teilm020&tableSelection=1&plugin=1 (4. 12. 2016).
Ferrarini, T., & Sjöberg, O. (2010). Social policy and health: transition countries in a comparative perspective. International Journal of Social Welfare, 19(s1), S60-S88.
Giddens, A. (2007). Sociologija. Zagreb: Nakladni zavod Globus.
Heggebø, K. (2016). Health Effects of Unemployment in Denmark, Norway and Sweden 2007–2010: Differing Economic Conditions, Differing Results? International Journal of Health Services, 46(3), 406-429.
Holland, K. (2012). Effects of Unemployment on Health and Mental Health Based on Gender. School of Social Work: St. Catherine University & University of St. Thomas.
Hrovatin, N. (2004). Uvod v gospodarstvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
International Labour Organization (2016). Employment needs assessment and employability of internally displaced persons in Ukraine: Summary of survey findings and recommendations. Budapest: ILO, str. 7. Pridobljeno na http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---europe/---ro-geneva/---sro-budapest/documents/publication/wcms_457535.pdf (8. 11. 2016).
Jaušovec, P. (2011). Brezposelnost in njeni vplivi (Diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Kordeš, U., & Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Mason, M. (2010). Sample size and saturation in PhD studies using qualitative interviews. Forum Qualitative Sozialforschung, 11(3), 8. Dostopno na http://www.qualitative-research.net/index.php/fqs/article/view/1428/3027 (20. 9. 2016).
Mugerli, V. (2006). Brezposelnost in občutki ljudi ob izgubi zaposlitve (Diplomska naloga). Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
Musek, J. (2012). Osebnost in kakovost življenja. Anthropos, 1(2), 13-15.
Myles, N., Large, M., Myles, H., Adams, R., Liu, D., Galletly, C. (2016). Australia’s economic transition, unemployment, suicide and mental health needs. Australian and New Zealand Journal of Psychiatry, 50(12), 23-139.
Pharr, J. R., Moonie, S., & Bungum, T. J. (2012). The Impact of Unemployment on Mental and Physical Health, Access to Health Care and Health Risk Behaviors. International Scholarly Research Notices Public Health, 2012(1), 1.
Reneflot, A., & Evensen, M. (2014). Unemployment and psychological distress among young adults in the Nordic countries: A review of the literature. International Journal of Social Welfare, 23(1), 3-15.
Vaalavuo, M. (2016). Deterioration in health: What is the role of unemployment and poverty? Scandinavian Journal of Public Health, 44(4), 347-353.
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Vrabič Kek, B. (2012). Kakovost življenja. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, str. 27. Pridobljeno na https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/pulikacije/4714/kakovost.pdf (4. 12. 2016).
World Health Organization (2016). Research policy. Pridobljeno na http://www.who.int/rpc/research_ethics/informed_consent/en/ (20. 9. 2016).
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (2006). Uradni list RS št. 107/2006, 16. člen. Pridobljeno na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006107&stevilka=4584 (8. 11. 2016).
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (2016). Registrirana brezposelnost. Pridobljeno na http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/registrirana_brezposelnost (20. 12. 2016).
