Vseživljenjsko učenje v tretjem življenjskem obdobju

Avtorji

  • Sandra Majer

DOI:

https://doi.org/10.37886/

Ključne besede:

gerontologija, starejši odrasli, tretje življenjsko obdobje, aktivno staranje, vseživljenjsko učenje, izobraževanje

Povzetek

Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšen pomen, motiv ima izobraževanje v tretjem življenjskem
obdobju? Ali gerontologija starostnikom lajša življenje in jim omogoča dlje časa trajajočo
samostojnost?
Namen: Namen naše raziskave je raziskati kakšen pomen ima učenje/izobraževanje ljudi v tretjem
življenjskem obdobju. Starejši odrasli želijo biti dejavni, koristni in vključeni v družbeno
dogajanje, želijo biti v koraku s časom zato si morajo pridobiti nova znanja.
Metoda: Metoda, ki jo bomo uporabili bo kvalitativne narave, deskriptiven pristop, ki temelji na
preučevanju teoretične vsebine in uporabe že obstoječe literature.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je glavni namen vseživljenjskega izobraževanja
povezan z instrumentalnimi cilji in z gospodarsko učinkovitostjo. Namreč izvaja se zaradi
povečanja kompetentnosti delovne sile in mobilnosti med zaposlitvami na trgu dela. Ugotovili
smo, da so sklepi iz domače in tuje literature poenoteni, vsi so mnenja, da je izobraževanje
starejših odraslih ključ do boljše kvalitete življenja v tretjem življenjskem obdobju.
Družba: Z raziskavo opozarjamo kako so starejši odrasli omejeni pri izobraževanju, saj veliko le
teh ni seznanjenih kje se lahko izobražujejo. Večji poudarek bi bilo potrebno storiti na promociji,
da bi bili starejši odrasli osveščeni kam se lahko obrnejo, če imajo željo po izobraževanju.
Originalnost: Znanje je skupek informacij, ki ti pomagajo v življenju. Ljudje smo različni in
imamo tudi različen pogled na znanje ter na izobraževanje, zato smo v raziskavi prikazali mnenja
različnih avtorjev.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je narejena na podlagi člankov, študijskih nalog,
literature iz knjig ter literature iz interneta.

Literatura

1. Acceto, B. (1987). Starost in staranje. Ljubljana, Cankarjeva založba.

2. Bogataj, N. (2007). Centri za vseživljenjsko učenje – nove možnosti za vse. Ljubljana, Andragoški

center Slovenije

3. Boulton-Lewis, G. M. (2010). Education and learning for the elderly: why, how, what.

Educational Gerontology, 36(3), 213-228.

4. Boulton-Lewis, G. M., Buys, L., & Lovie-Kitchin, J. (2006). Learning and active aging.

Educational Gerontology, 32(4), 271–282.

5. Boultan-Lewis, G.M., Buys, L., Tedman-Jones, J. (2008). Learning among older adults with

lifelong intellectual disabilities. Educational Gerontology, 34(4), 282-291. DOI:

10.1080/03601270701883890

6. Čuk, J. (2007). Predstavitev problematike. V Čuk, J., Lončar, M. & Zupanec, N. (ur.), Zbornik

referatov in razprav: Vseživljenjsko izobraževanje in aktivno staranje, Ljubljana, Državni svet

Republike Slovenije

7. FOŠ. (2015). Otoška rastoča strategija univerzalne odličnosti in mojstrstva. Novo mesto. FOŠ.

Pridobljeno 5.3.2015: http://www.fos.unm.si/media/pdf/strategija_slovensko_2010_www_2.pdf

8. Gorišek K. (2011). Kompetenčni profili in organizacijsko učenje. V Bukovec B. (ur.), 23. Forum

odličnosti in mojstrstva Otočec 2011: Vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje pri

uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva, Slovenija, Otočec, 25. Maj 2011, (str.93-109),

Novo mesto, Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

9. Grmek M. I. (2013). Evalvacija v izobraževanju odraslih. V Findeisen D. (ur.), Posebnosti

izobraževanja starejših, (str. 104-112), Ljubljana, Birografika Bori d.o.o.

10. Gwendolyn A. (2006). Adventures in learning: A program for lifelong learners. Delta Kappa

Gamma Bulletin, 72(2), 5-13.

11. Kofman, F. in P. Senge (1993). The Heart of Learning Organization. Organiozational Dynamics,

22, 2, 5-23.

12. Kranjc A. (2013). Uvod. V Findeisen D. (ur.), Posebnosti izobraževanja starejših, (str. 7-10),

Ljubljana, Birografika Bori d.o.o.

13. Miklič. J. (2010). Odlika je delati tisto, kar je dostojno, ne pa le tisto, kar je dovoljeno. V Božič R.

(ur.), Rast, 3 (129), (67-71)

14. Ogučin, G. (2004). Učenje v tretjem življenjskem obdobju. V Dular, V (ur.), Kjer je znanje

vrednota: zbornik ob 10-letnici Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto in 45-letnici

organiziranega izobraževanja odraslih v Novem mestu, (str. 173-178), Novo mesto: Razvojno

izobraževalni center Novo mesto,)

15. Pečjak, V. (2007). Psihologija staranja, Samozaložba, Bled

16. Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja, Ljubljana, Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

17. Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerotagogika. Ljubljana, Inštitut

Antona Trstenjaka, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

18. Senge, P. (1990).The Fifth Discipline: the art and practice of the learnig organization.

DoubleDay, str. 414

19. Tam, M. (2013). A model of active ageing through elder learning: The elder academy network in

Hong Kong. Educational Gerontology, 39(4), 250-258. DOI: 10.1080/03601277.2013.750931.

Prenosi

Objavljeno

2026-08-21

Številka

Rubrika

Izvirni znanstveni članek

Kako citirati

Vseživljenjsko učenje v tretjem življenjskem obdobju. (2026). Revija za univerzalno odličnost, 4(4). https://doi.org/10.37886/