Vloga voditeljstva in organizacijske kulture pri doseganju poslovne odličnosti
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2025.011Ključne besede:
voditeljstvo, organizacijska kultura, poslovna odličnost, čustvena inteligenca, strateško razmišljanje, inovativnost, trajnostna rast, odprta komunikacijaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako lahko vizionarsko, navdihujoče in integritetno voditeljstvo ter učinkovita organizacijska kultura prispevata k povečanju uspešnosti in trajnostni rasti organizacij?
Namen: Namen raziskave je raziskati, kako različni vidiki voditeljstva in organizacijske kulture vplivajo na dosego poslovne odličnosti. Cilj je podati konkretne ugotovitve in priporočila, ki bodo organizacijam pomagale izboljšati svojo uspešnost skozi učinkovite pristope vodenja in kulturo.
Metoda: Za dosego ciljev raziskave smo uporabili kvalitativni pristop, ki vključuje analizo primerov dobrih praks v organizacijah, intervjuje z voditelji in zaposlenimi ter pregled obstoječe literature. Teoretični okvir temelji na teorijah voditeljstva, čustvene inteligence in organizacijske kulture, ki omogočajo razumevanje povezav med voditeljstvom in poslovno odličnostjo.
Rezultati: Predvideni rezultati raziskave kažejo, da je uspešno voditeljstvo, ki temelji na jasni viziji, integriteti in čustveni inteligenci, ključno za ustvarjanje organizacijske kulture, ki spodbuja inovacije, sodelovanje in dolgoročni uspeh. Ugotovljeno je tudi, da odprta komunikacija in medsebojno spoštovanje pripomoreta k večji motivaciji in produktivnosti zaposlenih.
Organizacija: Raziskava bo imela neposreden vpliv na menedžerje, saj jim bo pomagala razumeti, kako lahko s svojo voditeljsko vlogo in kreiranjem primerne organizacijske kulture dosežejo boljše poslovne rezultate. Ugotovitve bodo voditeljem omogočile razvijanje strategij za boljše sodelovanje z zaposlenimi ter za dosego višje ravni inovativnosti in konkurenčnosti.
Družba: Na družbeni ravni raziskava prispeva k razumevanju, kako lahko organizacije kot del širšega okolja pozitivno vplivajo na družbo. Vključevanje vrednot, kot so transparentnost, poštenost in spoštovanje v voditeljstvo in organizacijsko kulturo, lahko pripomore k večji socialni odgovornosti podjetij ter boljšim delovnim pogojem in boljši kakovosti življenja za zaposlene.
Originalnost: Originalnost raziskave se kaže v povezovanju konceptov voditeljstva in organizacijske kulture z dosego poslovne odličnosti v sodobnem poslovnem okolju. Raziskava ponuja nov pogled na to, kako integracija teh dveh dejavnikov neposredno vpliva na dolgoročne uspehe organizacij, kar omogoča globlje razumevanje vodstvenih praks in njihovih posledic za rast podjetij.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve raziskave vključujejo dejstvo, da se osredotoča na specifičen kontekst, kar pomeni, da rezultati morda niso popolnoma prenosljivi na vse vrste organizacij. Nadaljnje raziskovanje bi lahko obsegalo širšo analizo manjših podjetij in raziskovanje vpliva digitalizacije na voditeljstvo in organizacijsko kulturo.
Literatura
Avolio, B. J., & Bass, B. M. (2004). Improving organizational effectiveness through transformational leadership. Sage Publications.
Bass, B. M. (1985). Leadership and performance beyond expectations. Free Press.
Bass, B. M. (1990). From transactional to transformational leadership: Learning to share the vision. Organizational Dynamics, 18(3), 19–56. https://doi.org/10.1016/0090-2616(90)90061-S
Butković, J. (2021). Vpliv stilov vodenja na motivacijo zaposlenih (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. 21-22
Deal, T. E., & Kennedy, A. A. (1982). Corporate cultures: The rites and rituals of corporate life. Addison-Wesley.
Denison, D. R. (1990). Corporate culture and organizational effectiveness. John Wiley & Sons.
EFQM. (2020). EFQM model for business excellence. European Foundation for Quality Management. Pridobljeno na https://www.efqm.org
ISO 9001. (2015). Quality management systems – Requirements (5th ed.). International Organization for Standardization.
Janežič, D., & Pevec, N. (2021). Vodenje z vizijo, navdihom in integriteto. RUO, 4, 12.
Kalan, M. (2020). Gradniki avtopoietskega modela vodenja v organizacijah v Sloveniji (Doktorska disertacija). Fakulteta za organizacijske študije, Novo mesto.
Kotter, J. P. (1996). Leading change. Harvard Business Press.
Kotter, J. P., & Heskett, J. L. (1992). Corporate culture and performance (str. 45). Free Press.
Schein, E. H. (1992). Organizational culture and leadership (1st ed., p. [24]). Jossey-Bass.
SPIRIT Slovenija, javna agencija. (2019). Model EFQM. SPIRIT Slovenija, javna agencija. Pridobljeno na https://www.spiritslovenia.si/resources-new/vsebine/SPIRIT/Razpisi/359/Model%20poslovne%20odli%C4%8Dnosti%20EFQM_brezpla%C4%8Dna%20skraj%C5%A1ana%20verzija.pdf
Šega, M. (2021). Vpliv transformacijskega in transakcijskega sloga vodenja na ustvarjanje novega znanja (Magistrsko delo). Fakulteta za organizacijske študije, Novo mesto.
Škrabec, N. (2021). Stili komuniciranja in njihov vpliv na organizacijsko klimo in kulturo (Magistrsko delo). Fakulteta za organizacijske študije, Novo mesto.
