Delovni spor, alternativno reševanje in njegovi stroški

Povzetek

Raziskovalno vprašanje (RV): Ali imajo slovenska sodišča za nemoteno izvajanje alternativnih oblik reševanja sodnih sporov na voljo zadosten delež javnih sredstev?

Namen: Namen raziskave je predstaviti delovne spore in njihove alternativne načine reševanja znotraj sodnega sistema, pri čemer je poudarek na mediaciji kot obveznem postopku po ZARSS. Raziskava se osredotoča na stroške, ki jih imajo sodišča pri izvajanju teh alternativnih postopkov.

Metoda: Tekom raziskovanja so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja. Raziskovanje se je pričelo z metodo zbiranja, s pomočjo katere je bila pregledana obstoječa literatura, v nadaljevanju je bila za kratko predstavitev ZARSS uporabljena zgodovinska metoda in za proučitev pravnih podlag in strokovne literature uporabljena metoda deskriptivne analize. Citati stališč avtorjev so bili obravnavani v okviru metode kompilacije. Pri predstavitvi stroškov porabljenih za izvajanje alternativnih oblik reševanja sodnih sporov v letih 2018 do 2023, je bila uporabljena metoda analize podatkov. Na podlagi analize statističnih podatkov glede na celoto, je bila uporabljena metoda predvidevanja in na nek način tudi induktivna in deduktivna metoda.

Rezultati: Razpoložljivih sredstev za izvajanje ARS je na voljo dovolj. Zagotovljena so predvsem v okviru evropske kohezijske politike in se porabljajo za namene promocije ARS, hkrati pa omogočajo lažjo dostopnost ARS za stranke, še posebej v civilnih in delovnopravnih sporih.

Organizacija: Raziskava ponuja uporabne ugotovitve za menedžerje pravosodnih institucij. S poudarkom na stroškovni analizi omogoča učinkovitejše načrtovanje finančnih in kadrovskih virov ter izboljšanje postopkov za zmanjšanje sodnih zaostankov.

Družba: Skozi raziskavo je poudarjen pomen dostopnosti pravnega varstva, saj opozarja na potrebo po trajnostnem financiranju ARS, ki zmanjšuje stroške in čas za stranke v delovnih sporih. S promocijo ARS med širšo javnostjo prispeva k večji uporabi mediacije, kar zmanjšuje konfliktne situacije in krepi kulturo dialoga. Na družbeni ravni raziskava spodbuja odgovorno uporabo javnih sredstev in dolgoročno izboljšanje pravosodnega sistema.

Originalnost: Izvirnost raziskave se kaže v obravnavi finančnih in organizacijskih vidikov ARS v kontekstu slovenskega pravosodja, kar je nov pristop v obstoječi literaturi. Kombinacija pravne, ekonomske in statistične analize ponuja celovit vpogled v delovanje ARS in razkriva doslej prezrte vzvode za izboljšave. Ugotovitve raziskave niso le teoretične, temveč tudi praktične, saj nudijo konkretne rešitve za izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti ARS.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava se osredotoča na slovenski pravni sistem in specifično obdobje (2018–2023), kar lahko omejuje splošno uporabnost ugotovitev. Prihodnje raziskave bi lahko primerjale delovanje ARS v različnih državah ali pravnih sistemih ter analizirale dolgoročne učinke trajnostnega financiranja ARS na družbo in pravosodne postopke. Dodatno bi bilo smiselno raziskati vpliv digitalizacije na izvajanje ARS.