Odličnost in vodenje z vizijo, navdihom in integriteto
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2021.048Ključne besede:
organizacija, vodenje, EFQM, vizija, integriteta, navdih, FOŠmeter, odličnostPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako način vodenja z vizijo, navdihom in integriteto vpliva na organizacije in njihove zaposlene?
Namen: Raziskati razmerja med vsemi tremi faktorji gradnika modela odličnosti EFQM, Vodenje z vizijo, navdihom in integriteto, s ciljem prepoznati, ali je kateri od treh faktorjev bolj ključen od ostalih dveh.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo, kjer smo zbrali literaturo in informacije, jih pregledali ter analizirali.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da so za gradnik vodenje z vizijo, navdihom in integriteto pomembni vsi trije segmenti, saj je tak način celovitega vodenja ključen za uspeh organizacij in zadovoljstvo zaposlenih.
Organizacija: Iz raziskave so razvidni jasni napotki in pregled nad najbolj primernimi načini vodenja, ključnih za odličnost organizacije in zadovoljstvo zaposlenih. Ob tem smo tudi potrdili dobre primere prakse, ki so v organizaciji že utečeni.
Družba: Socialna odgovornost organizacije, kjer ne način vodenja takšen, kot ga opredeljuje model EFQM, je velika in se odraža tudi v sami družbi.
Originalnost: Raziskava je velikega pomena za vzorec organizacij, v kateri smo izvedli samooceno po FOŠmetru poslovne odličnosti ter posledično zastavili predloge za izboljšavo omenjenega gradnika.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve raziskave so predvsem v smislu obravnave zgolj enega od osmih gradnikov modela odličnosti EFQM ter analiza rezultatov samoocenitve za obdobje samo enega leta, zato bi bilo smiselno prihodnosti analizo razširiti še na preostale gradnike in daljše časovno obdobje.
Literatura
Antonius, G. (2016). Personal Integrity and Leadership. Humaniora, 7(3), 359-369. doi.org/ 10.21512/humaniora.v7i3.3590
Clemmer, J. (2008). Učinkoviti vodja: brezčasna načela osebnega, poklicnega in družinskega uspeha. Ljubljana: Tuma.
Domingues, J., Vieira, V. A. & Agnihotri, R. (2017). The interactive effects of goal orientation and leadership style on sales performance. Marketing Letters, 28(4), 637-649.
Fakulteta za organizacijske študije. (2021). FOŠmeter poslovne odličnosti: Preglednica ocen. Pridobljeno 05. decembra 2021, na https://moodle.fos-unm.si/course/view.php?id=194
Galič, S. (2019). Gradniki modela intuitivnega odločanja vodij v slovenskih komunalnih podjetjih (Doktorska disertacija). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.
Jakopec, F. (2007). Vplivi na vodenje in delovno zadovoljstvo zaposlenih v šoli. Radovljica: Didakta.
Janežič, D. & Pevec, N. (2021). Vodenje z vizijo, navdihom in integriteto. Novo mesto: RUO – Revija za univerzalno odličnost.
Kern Pipan, K. (2011). Voditeljstvo odgovorno odločanje ter ravnanje z zaposlenimi z uporabo modela odličnosti EFQM, Portorož (str. 4). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.
Kocet Ritlop, S. (2012). Stili vodenja in njihov vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi (Magistrsko delo). Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.
Langerholc, M. (2016). Izboljšanje dimenzij voditeljstva in človeških virov v modelu poslovne odličnosti EFQM (Magistrsko delo). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.
Marolt, J., Gomišček, B., (2005). Management kakovosti. Kranj: Založba Moderna organizacija.
Miklavčič, M. (2016). Analiza učinkov uporabe modela odličnosti EFQM (Magistrsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Nabitz, U., Klazinga, N. & Walburg J. (2000). The EFQM excellence model: European and Dutch experiences with the EFQM approach in health care. International Journal for Quality in Health Care, 12(3), 191-202. doi.org/10.1093/intqhc/12.3.191
Sumrak, M. (2016). Usklajenost vrednot zaposlenih z vrednotami vodstva kot dejavnik organizacijske kulture (Magistrsko delo). Koper: Fakulteta za management.
Urad RS za meroslovje. (2013). Model odličnosti EFQM. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za meroslovje.
