Agilni menedžment

Avtorji

  • Helena Sekula
  • Anita Ruperčič

DOI:

https://doi.org/10.37886/ruo.2021.028

Ključne besede:

projekt, menedžment, agilnost, podjetje, spremembe, delovno okolje

Povzetek

Raziskovalno vprašanje (RV): Kaj predstavlja agilnost v delovnem okolju in kateri dejavniki so še posebej pomembni za doseganje agilnosti?

Namen: S tem člankom bi radi opozorili, da ne moremo govoriti o povsem drugačnem menedžmentu ampak o agilnih metodah, kot nadgradnji tradicionalnega menedžmenta, ki mu omogočajo večjo prilagodljivost in ustvarjalnost.

Metoda: Pregled strokovne in znanstvene literature.

Rezultati: Agilne metode vodenja so odgovor na marsikateri problem, s katerim se srečuje klasični menedžment. Ljudje z agilno miselnostjo verjamejo, da lahko svoje talente in sposobnosti z učenjem, vztrajnostjo in strastjo vedno razvijajo in nadgrajujejo. Ljudje z agilno miselnostjo so zavezani k nenehnemu učenju in obdani z ljudmi, ki jim pomagajo napredovati in postati vedno boljši.

Organizacija: Pomembno je, da podjetja zase najdejo najprimernejšo osrednjo pot med agilnim in standardnim pristopom vodenja. Za spreminjajoče se okoliščine projekta, je vsekakor primernejši agilni menedžment.

Družba: Zelo pomembno je, da so projekti izpeljani učinkovito. Projekti se morajo izpeljati čim hitreje, z najnižjimi stroški in visoko stopnjo kakovosti ter v skladu s cilji projekta. Hkrati morajo projekti prinesti določene koristi, katero je podjetje ugotovilo, da so pomembni in zaradi katerih se je podjetje odločilo za izvedbo projekta.

Originalnost: Učinkovito obvladovanje sprememb je tesno povezano z reševanjem problemov na katere naletimo pri uvajanju sprememb v delovnem okolju. Vedno se srečamo s človeškim faktorjem, ki ga z ustreznim pristopom lahko uporabimo v prid uvedbe sprememb.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Nadaljnje raziskovanje bi bilo zanimivo razširiti na konkretno organizacijo.

Literatura

Boehm, B., & Turner, R. (2005). Management challenges to implementing agile processes in traditional development organizations. IEEE Software, 22(5), 30-39

Cappelli, P. & Tavis, A. (2020). HR Goes Agile. Pridobljeno na https://hbr.org/2018/03/the-new-rules-of-talent-management#hr-goes-agile

Ceshu, M., Sillitti, A., Succi, G., & Panfilis, S. (2005). Project management in plan-based ang agile companies. IEEE Software, 22(3), 21-27.

Denning, S. (2015). How To Make The Whole Organization Agile. Pridobljeno na https://www.leanagiletraining.com/bw/wp-content/uploads/2014/02/How-To-Make-The-Whole-Organization-Agile-July-2015.pdf

Fakulteta za organizacijske študije. (2020, 12. november). FOŠmeter poslovne odličnosti: Preglednica ocen. Pridobljeno na https://moodle.fos-unm.si/course/view.php?id=194.

Hemsleyfraser (2018). Becoming an agile organization. Pridobljeno na https://www.hemsleyfraser.com/sites/hemsleyfraser.com/files/resources/AgileOrganisationWP.pdf

Kos, B. (2020). Scrum in agilne metode managementa. Pridobljeno na https://www.blazkos.com/scrum-in-agilne-metode-managementa/+&cd=6&hl=sl&ct=clnk&gl=si

Rothman, J. (2007). Manage It! Your Guide to Modern Pragmatic Project Management. North Carolina: The Pragmatic Bookshelf.

Slovar tujk. Pridobljeno na http://fran.si/iskanje?View=1&Query=agilen

Stare, A. (2013). Agilni prijektni management – inovativen pristop k managementu projektov. Izzivi gospodarskega razvoja 2013 – Inovativni projektni management: zbornik prireditve (str. 139 – 147). Ljubljana: GZS Zbornica osrednjeslovenske regije in Slovensko združenje za projektni management.

Wysocki, R. K. (2006). Effective Software Project Management. Indianapolis: Wiley Publishing, Inc.

Wysocki, R. K. (2009). Effective Project Management: Traditional, Agile, Extreme (3 rd ed.). Indianapolis: Wiley Publishing, Inc.

Prenosi

Objavljeno

2026-08-13

Kako citirati