Medsebojni vpliv organizacijske energije in avtopoietičnih lastnosti članov sveta delavcev
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2020.007Ključne besede:
organizacija, delavsko soupravljanje, svet delavcev, člani sveta delavcev, avtopoietične lastnosti, organizacijska energijaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskave kažejo, da organizacije potrebujejo za svoje delovanje energijo zaposlenih, ki izhaja iz njihovih procesov ustvarjanja, doseganja ciljev in medsebojnega sodelovanja na vseh ravneh. V raziskavi nas zanima, ali obstaja medsebojni vpliv organizacijske energije (energija malodušja, energija razjedanja, energija produktivnosti, energija udobja) in avtopoietičnih lastnosti (samozavedanje, vest, svobodna volja, ustvarjalna domišljija) zaposlenih. Kot ciljno skupino smo za izvedbo raziskave izbrali člane sveta delavcev v slovenskih organizacijah.
Namen: Namen raziskave je bil preučiti medsebojni vpliv organizacijske energije in avtopoietičnih lastnosti zaposlenih ob predpostavki, da se višja stopnja avtopoietičnih lastnosti odraža v višji vrednosti njihove kakovostne organizacijske energije. Hkrati je bil namen preveritev zanesljivosti vprašalnika.
Metoda: Za zbiranje informacij za potrebe raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Kot merski inštrument smo uporabili vprašalnik, ki smo ga postavili na osnovi izhodišč dveh že oblikovanih vprašalnikov ter predhodno analizirane strokovne literature z našega interesnega področja.
Rezultati: Izsledki raziskave potrjujejo medsebojni vpliv avtopoietičnih lastnosti in organizacijske energije članov sveta delavcev. Da bi pa lahko preverili vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno, bi potrebovali večji vzorec. Rezultati tudi kažejo, da imajo anketirani člani svetov delavcev višjo vrednost kakovostnih kot nekakovostnih energij, kar nakazuje na njihovo konstruktivno uporabo osebnih potencialov.
Organizacija: Obstoj medsebojnega vpliva avtopoietičnih lastnosti in organizacijske energije je pomembno spoznanje za organizacije, ki bo lahko prispevalo k razumevanju upravljanja energije zaposlenih.
Družba: Izvedena raziskava predstavlja prispevek k novim spoznanjem na področju uresničevanja delavskega soupravljanja v organizacijah v Sloveniji.
Originalnost: Tako v Sloveniji kot tudi v svetu obstaja veliko raziskav o obravnavani temi, nismo pa zasledili take, ki bi prepletala organizacijsko energijo in principe avtopoieze v kontekstu delavskega soupravljanja.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je potekala v obliki pilotne raziskave za namen preverjanja zanesljivosti vprašalnika. Pilotno anketiranje bi lahko razširili na večji vzorec, vendar smo se zaradi ločitve anketirancev med pilotno in glavno raziskavo odločili, da večji vzorec pridobimo v glavni raziskavi. Poskušali pa smo ublažiti omejitev tako, da smo iskali vzorec, ki je večji od 25, kar je sprejemljiva številka za izvedbo pilotne raziskave za namen testiranja vprašalnika.
Literatura
Brečko, D. (2012). Produktivno energijo so-ustvarjamo s sodelovanjem med vodstvom in zaposlenimi. ŠCID Kranj: Ekonomska demokracija, št. 1/2012, 3–7.
Brečko, D. (2017). O projektu. Pridobljeno na http://organizacijska-energija.si/index.php/o-projektu/#1462892689309-76d01743-53c6
Budd, J. W., Gollan, P. J., & Wilkinson, A. (2010). New approaches to employee voice and participation in organizations. Sage, Human Relations: 63(3), 303–310. doi: 10.1177/0018726709348938
Bukovec, B. (2006). Management človeških virov in obvladovanje organizacijskih sprememb. Organizacija, 39(2), str. 117-123. Pridobljeno na https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N9PIQVEO/37cb015b-b660-4fd5-91c3-08c6e2d6bd16/PDF
Bulc, V. (2006). Ritmi poslovne evolucije. Ljubljana: Vibacom. Pridobljeno na http://vibacom.si/upload/RPE.pdf
Cho, E., & Kim, S. (2014). Cronbach’s Coefficient Alpha. Organizational Research Methods, 18(2), 207–230. doi:10.1177/1094428114555994
Covey, S. R. (1998). Sedem navad zelo uspešnih ljudi. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Covey, S. R. (2004). The 8th habit : from effectiveness to greatness. New York : Free Press.
Covey, S. R., Merrill, A. R., & Merrill, R. R. (1997). Najprej najbolj pomembno. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.
Franca, V. (2009). Sodelovanje zaposlenih pri poslovnem odločanju: pravni in kadrovski vidiki s primeri iz sodne in podjetniške prakse. Ljubljana: Planet GV.
Ilievski, O. (2017). Libetova svobodna volja in fenomenologija odločanja, magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Lauc, A. (2000). Metodologija društvenih znanosti. Sveučilište J. J. Strossmayera u Osijeku, Pravni fakultet, Osijek.
Leary, M. R. (2000). Self-consciousness. Kazdin, A. E. (ur.), Encyclopedia of psychology, Vol. 7, 209-210). Washington, DC: American Psychological Association.
Leary, M. R. (2004). The curse of the self. Self-awareness, egotism and the quality of human life. New York: Oxford University Press.
Miles, M. B. & Huberman A. M. (1994). Qualitative Data Analysis: An Expanded Sourcebook (2. izd.). Newbury Park, California: Sage Publications.
Možina, S. (2004). Zaupanje v organizaciji in participacija. ŠCID Kranj: Industrijska demokracija, št. 5/2004.
Nunnally, J. C. (1978). Psychometric theory (2nd ed.). New York, NY: McGraw-Hill.
SQF (n.d.). Slovenian Qualifications Framework. Retrieved from https://www.nok.si/en
Silvia, P. J., & O'Brian, M. E. (2004). Self-awareness and constructive functioning: Revisiting »the human dilemma.« Journal of Social and Clinical Psychology, 23, 475-489.
Van Teijlingen, E. R., & Hundley, V. (2001). The importance of pilot studies. Social Research Update, (35). Pridobljeno na https://abdn.pure.elsevier.com/en/publications/the-importance-of-pilot-studies-2
Vaupotič, K., Mladič, M., Lužar Šajt, D., Gostiša, M., Slapnik, T., Medik B., Ćurčin, M., Šeperić, D., Šipek, L. & Kantolić, J. (2015). S sodelovanjem do zaupanja in uspešnega poslovanja: priročnik za uvajanje participacije zaposlenih v poslovno prakso. Maribor: Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ustanova: 9.
