Vpliv organizacijske klime na medsebojne odnose, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
organizacijska klima, medsebojni odnosi, zadovoljstvo, zavzetost, organizacijaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): V poskusni raziskavi smo si zastavili temeljno vprašanje ali organizacijska klima v organizacijah vpliva na medsebojne odnose, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih na prostoru Republike Slovenije (za poskusno raziskavo je bilo pridobljenih 46 anket iz celotne Slovenije).
Namen: Namen raziskave je ugotoviti kakšna je trenutna organizacijska klima v Republiki Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika bi želeli raziskati skupno percepcijo delovnega okolja, kot ga vidijo zaposleni.
Metoda: Raziskava je temeljila na podatkih, katere smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika kreiranega s pomočjo spletne aplikacije 1KA, ter distribuiranega preko elektronske pošte in družbenega omrežja Facebook. Sam anketni vprašalnik je sestavljen iz 17 vprašanj in 88 spremenljivk. Anonimnost je zagotovljena na način, da se ne zbirajo podatki preko katerih bi bilo mogoče identificirati posameznega respondenta. Podatke smo analizirali s pomočjo Shapiro-Wilkovega testa, Spearmanovega testa korelacije, Pearsonovo metodo korelacije, Kruskal-Wallisov test ter ANOVA za neodvisne vzorce.
Rezultati: Iz rezultatov Spearmanovega testa korelacije za H1 je razvidno, da sta meritvi statistično značilno pozitivno povezani in s tem hipotezo H1 sprejmemo, torej, da organizacijska klima vpliva na medsebojne odnose zaposlenih. Rezultati Spearmanovega testa za H2 kažejo, da obstaja močna statistično značilno pozitivna povezava med Organizacijsko klimo in Zadovoljstvom zaposlenih, tako, da H2 tudi sprejmemo. Iz rezultatov Pearsonove korelacije vidimo zelo močno pozitivno povezavo med meritvama Organizacijska klima in Zavzetost zaposlenih, zato H3 potrdimo. Rezultati Kruskal-Wallisovega testa kažejo, da med skupinami H4 ne obstajajo statistično značilne razlike, zato H4 ne sprejmemo. Kruskal-Wallisov test za H5 nam ponudi rezultat, da statistično značilnih razlik med skupinami v meritvi zadovoljstva zaposlenih ni, tako da H5 ne sprejmemo. ANOVA za H6 pa nam ponudi, da statistično značilnih razlik med skupinami ni, tako, da tudi H6 ne sprejmemo.
Organizacija: Pridobljeni rezultati so v pomoč vodstvu organizacij in zaposlenih z namenom opisa trenutnega stanja organizacijske klime, medsebojnih odnosov, zadovoljstva in zavzetost zaposlenih. Z interpretacijo le teh vidimo, katera področja se lahko še izboljšajo za boljše medsebojne odnose, večje zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih.
Družba: Družba vse bolj zahteva, da se podjetja iz teženj po zadovoljevanju materialnih potreb posameznika preusmerijo nazaj k človeku, ki je največje bogastvo organizacije. Človek oziroma zaposleni je tisti, ki podjetju prinese največjo korist, seveda ob pravilnem vodenju.
Originalnost: Originalnost opravljene raziskave, s katero smo ugotavljali vpliv organizacijske klime na medsebojne odnose, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih smo potrdili z novim pristopom k raziskovalnemu problemu.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na Slovenski prostor, ker je kreirana v slovenskem jeziku in namenjena Slovenskemu prostoru. Nadaljnje raziskovanje pa se lahko omogoči tako, da se jo prilagodi za svetovni prostor in da se jo prevede v angleški jezik ter posreduje preko socialnih omrežjih naprej do respondentov celotnega sveta.
Literatura
Gilmer, B.H. (1969). Industrijska psihologija. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Gruban, B. (1999). Ali je mogoče spreminjati ljud… ne da bi začutili tretjo svetovno vojno? Ljubljana: Teorija in praksa.
Kahn, A. W. (1990). Psychological Conditions of Personal Engagement and Disengagement at Work. Academy of management journal.
Kanjuo-Mrčela, A. (1999). Lastništvo in sodobna organizacija. Kavčič, B. & Kovač, J. (ur.), Sodobna razlaga organizacije. Kranj: Moderna organizacija.
Kavčič, B. (1991). Sodobna teorija organizacije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Knez, M (2008). Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih. (Diplomska naloga). Univerza v Ljubljani: Fakulteta za socialno delo.
Kostanjevec M. (2010). Mehki dejavniki pri obvladovanju organizacije. (Diplomsko delo). Univerza na Primorskem: Fakulteta za management Koper.
Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Lipovec, F. (1987). Razvita teorija organizacije. Maribor: Založba Obzorja.
Maidaniuc-Chirilă, T. & Ticu, C. (2016). Does workplace conflicts mediate the organizational climate-burnout relationship? A study on university employees. Romanian journal of experimental applied psychology.
Mihalič, R. (2007). Upravljajmo organizacijsko kulturo in klimo. Škofja Loka: Mihalič in Partner.
Možina, S., Bernik, J. & Svetic, A. (2004). Osnove managementa. Piran: GEA College – Visoka šola za podjetništvo.
Možina, S., et al. (1994). Management. Radovljica: Didakta.
Možina, S., Jereb, J., Florjančič, J., Svetlik, I., Jamšek, F., Lipičnik, B. … Merkač, M. (1998). Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Neal, A., West, M. & Patterson, M. (2000). An examination of interactions between organizational climate and human resource management practices in manufacturing organizations. Birmingham: Aston Business School Research Inst.
Ovsenik, M., & Ambrož, M. (2002). Humana paradigma sprememb vodenja v post- industrijski organizaciji. Socialno delo, 41(3–4), 127–139.
Robinson, D. (2004). The Divers of Employee Engagement. Brighton: Institute for Employment Studies.
Rozman, R. (1999). Teorije organizacije. Kavčič, B. & Kovač, J. (ur.), Sodobna razlaga organizacije. Kranj: Moderna organizacija.
Schneider, B. (1990). Organizational Climate and Culture. San Francisco: Jossey Bass.
Šostar, A. (2000). Management kakovosti. Maribor: Fakulteta za strojništvo.
Thakre, N. & Khubalkar, R.V. (2012). Intention to leave and health in BPO and retail employees. Indian Journal of Applied Psychology.
Thakre, N. & Shroff, N. (2016). Organizational Climate, Organizational Role Stress and Job Satisfaction among Employees. Indian Journal of Applied Psychology.
Towers, P. (2009). Employee engagement improves the bottom line.
Vila, A., & Kovač, J. (1997). Osnove organizacije in managementa. Kranj: Moderna organizacija.
Žnidarčić, E. (2013). Vpliv delovnih vrednot in sociodemografskih značilnosti na zadovoljstvo zaposlenih pri delu – primer podjetja X. (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede.
