Dejavniki človekove ustvarjalnosti v organizaciji
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
ustvarjalnost, inovativnost, motivacijski dejavniki, ustvarjalna klimaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kaj motivira človeka, da sprosti svojo ustvarjalnost in kateri so dejavniki, ki zavirajo njegovo ustvarjalnost?
Namen: Namen članka je prikazati motivacijske in zaviralne dejavnike, ki vplivajo na človekovo ustvarjalnost.
Metoda: S pomočjo kvalitativne metode, metode kodiranja in izbiranja relevantnih kod, s katerimi prikažemo relacije, prikažemo relacije med motivacijskimi in zaviralnimi dejavniki za človekovo ustvarjalnost.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je veliko različnih motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na človekovo ustvarjalnost.
Organizacija: Vodstvo organizacij je dobilo odgovor, da ustvarjalna klima v organizacijah ni nekaj samoumevnega, ampak je potreben sistematičen pristop pri zagotavljanju ustvarjalne klime.
Družba: Z raziskavo prikažemo, da ima tudi širše okolje vpliv pri ustvarjanju ustvarjalne klime.
Originalnost: Originalnost raziskave je v navedbi, da je potrebno ustvarjalno klimo načrtno ustvariti in jo tudi zelo skrbno negovati.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili na motivacijske in zaviralne dejavnike, ki smo jih zasledili v literaturi. Za širši pregled dejavnikov bi bilo potrebno preučiti še dodatno literaturo in raziskati vpliv posameznih motivacijskih dejavnikov na človekovo ustvarjalnost.
Literatura
Gabrijelčič, J. (1995). Od kakovosti k odličnosti: po poti organizacijskega razvoja. Novo mesto: Dolenjska založba.
Jambrovič, M. (2005). Uporaba tehnik ustvarjalnega mišljenja v slovenskih podjetjih (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno na http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/jambrovic2666.pdf.
Krajnc, M. (2012). Vpliv čustvene inteligentnosti na delovno uspešnost. Revija za univerzalno
odličnost, 1(2), 60–72.
Likar, B. (2006). Inovativnost pomeni novost, ki prinaša korist: Odločitev za inovativnost je v rokah vodstva. Pridobljeno na http://www.inovativnost.net/clanki/inovativnost_IRT3000.pdf
Likar, B. (2018, 05. januar). Rojstvo ideje: Ustvarjalno razmišljanje. Pridobljeno na http://www.inovativnost.net/sola/3.asp.
Mayer, J. (1994). Vizija ustvarjalnega podjetja. Ljubljana: Založba Ikra.
Miklič, J. (2013). Rast, št. 3, Sproščanje človekovih ustvarjalnih zmožnosti. Pridobljeno na https://issuu.com/kulturniportalnm/docs/rast-3-4-2013.
Otoška rastoča strategija univerzalne odličnosti in mojstrstva. (2010). Otočec. Pridobljeno na http://www.fos-unm.si/media/pdf/strategija_slovensko_2010_www_2.pdf
Pogačnik, V. (1995). Pojmovanje inteligentnosti. Radovljica: Didakta.
Laibacher Rogelj, M. (2013). Ali način, kako danes delamo, res spodbuja sproščanje naših ustvarjalnih potencialov? 25. forum odličnosti in mojstrstva: Sproščanje človekovih ustvarjalnih potencialov pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva, Slovenija, Otočec, 22. maj 2013 (str. 79-90). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.
Simončič, M. (2013). Sproščanje človeških ustvarjalnih potencialov v organizaciji. Revija za univerzalno odličnost, 2(3), 98-107.
Srića, V. (1999). Ustvarjalno mišljenje, Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Strmec, M. (2013). Ustvarjalnost zaposlenih v obdobju gospodarske krize. 25. forum odličnosti in mojstrstva: Sproščanje človekovih ustvarjalnih potencialov pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva, Slovenija, Otočec, 22. maj 2013 (str. 91-102). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.
Vidić, T. (2015). Vloga države v razvoju inovacijskega kapitala: primer ZDA (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Pridobljeno na http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_vidic-tina.pdf.
ROWE. (2017, 10. september). Pridobljeno na https://en.wikipedia.org/wiki/ROWE.
Ustvarjalnost v organizaciji. (2017, 25. februar). Pridobljeno na https://sl.wikipedia.org/wiki/ Ustvarjalnost_v_organizaciji.
