Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja

Avtorji

  • Vesna Janković

DOI:

https://doi.org/10.37886/

Ključne besede:

vodenje, odličnost, vizija, samokritičnost

Povzetek

RV: Primerjava osebnih  karakteristik vodenja  z načelom voditeljstva  v modelu  EFQM.

Namen: Namen raziskave je, na osnovi primerjave osebne analize karakteristik vodenja in modelom vodenja odličnosti, ugotoviti identičnosti in razhajanja. Cilj je izboljšati osebni stil vodenja in se približati odličnosti.

Metoda: Uporabljena je kvalitativna metoda primerjalne analize.

Rezultati: Rezultati kažejo na odstopanja, ki niso razumljena kot slabosti, temveč priložnosti za izboljšave; obenem pa lastnosti odličnega vodje, ki jih že poznamo, cenimo kot osnovo, na kateri nadaljujemo in jih nadgrajujemo. 

Organizacija: Pridobljeni rezultat je namenjen organizaciji, v kateri delujem in meni, kot vodji, na pragu novih zadolžitev in novih odgovornosti; ko prehajam iz vodenja manjše skupine zaposlenih na vodenje celotne poslovne enote in na področja znotraj podjetja, ki jih v celoti ne poznam. Raziskava je poleg tega inštrument nadrejenim pri usmerjanju in spremljanju svojih vodij. Ostalim bralcem pa prinaša drugačen pogled na problematiko vodenja, ter idejo analize in samokritičnosti samega sebe kot  stalno iskanje izboljšav.

Družba: Način primerjave se lahko uporablja tudi v  širšem okolju.

Originalnost: Drugačen pogled na problematiko vodenja; stalno iskanje izboljšav, tako na osebnostnem kot kariernem področju.

Omejitve: Raziskava je osnova za primerjavo, ugotavljanje izboljšav, napredovanja, nazadovanja pri naslednji osebnostni analizi.

Literatura

1. Borštnik, M. (2011, 6. avgust). Revija Podjetnik. Kakšne so lastnosti dobrega vodje?. Pridobljeno na http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/kaksne-so-lastnosti-dobrega-vodje

2. Covey, R. S. (1988). 7 navad zelo uspešnih ljudi. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

3. Dular, B. (2002). Lastninjenje in upravljanje človeških virov (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

4. Evans, R., & Russell, P. (1992). Ustvarjalni manager. Ljubljana: Alpha center.

5. Kern Pipan, K., & Leon, L. (2011). Perspektiva, motivi in izzivi za poslovno odličnost. 30. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti: Organizacija prihodnosti, Slovenija, Portorož, 23.-25. marec 2011 (str. 555–556). Maribor: Fakulteta za organizacijske vede.

6. Kern Pipan, K. (2011). Dnevi slovenske uprave 2011. Voditeljstvo, odgovorno odločanje ter ravnanje z zaposlenimi z uporabo modela odličnosti EFQM, Portorož (str. 4–5). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.

7. MIRS, EFQM model odličnosti. (2011). Ljubljana: Urad RS za meroslovje.

8. Model odličnosti EFQM. (2004). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

9. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (2000). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Pridobljeno na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

10. Tutuncu, O., & Kucukusta, D. (2010). Canonical correlation between job satisfaction and EFQM business excellence model, 44(6), 1227–1238. doi 10.1007/s11135-009-9269-0

Prenosi

Objavljeno

2026-08-20

Številka

Rubrika

Strokovni članek

Kako citirati

Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja. (2026). Revija za univerzalno odličnost, 1(2). https://doi.org/10.37886/