Raziskava vpliva stila vodenja na spodbujanje ustvarjalnosti v delovni skupini
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
stil vodenja, vodja, zaposleni, ustvarjalnost, delovna skupinaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali in kako vodja s svojim stilom vodenja vpliva na ustvarjalnost zaposlenih v oddelku operativne priprave proizvodnje?
Namen: Namen je preučiti stil vodenja skozi oči vodje in zaposlenih. Odkriti optimalni stil vodenja, ki naj bi ga uporabljal vodja, da bi ohranjal maksimalno ustvarjalnost zaposlenih v delovni skupini.
Metoda: Uporabljen je pristop študija literature in kvantitativna analiza z anketnim vprašalnikom zaprtega tipa. Analiza podatkov je bila izvedena s pomočjo povprečnih vrednosti, odvisnim ANOVA testom ter Pearsonovim korelacijskim koeficientom.
Rezultati: Z raziskavo smo dobili bolj poglobljen vpogled v način vodenja v analizirani delovni skupini. Tako vodja kot največji delež anketiranih delavcev stil vodenja vodje ocenjujejo kot strnjeni (združevalni) stil vodenja, vendar se kažejo tudi druge tendence. Zaposleni ocenjujejo, da na delovnem mestu najbolj spodbuja ustvarjalnost strnjeni (združevalni) stil, delno pa prispeva k doseganju ciljev tudi prizadevni stil vodenja.
Organizacija: Organizacija bo rezultate analizirala in po potrebi uvedla postopke izboljšav z namenom izboljšanja celovite odličnosti podjetja.
Družba: Raziskava je potekala v enem izmed najhitreje rastočih podjetji v dolenjsko-posavski regiji v katerem se zavedajo odgovornosti do družbe in vzora do drugih podjetji v regiji, ki se kaže v nenehni skrbi za zaposlene s primernimi pogoji za delo in izobraževanje, primernimi plačami in nagradami. Za vse to pa skrbi odgovorno in sposobno vodstvo.
Originalnost: To je prva tovrstnih raziskav v podjetju.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Menimo, da bo podjetje spoznalo, da je takšne analize smiselno uvesti tudi v druge oddelke, čeprav smo bili zdaj omejeni le na oddelek operativne priprave proizvodnje.
Literatura
1. Bear, M. (2012). Putting creativity to work: the implementatio of creative ideas in organizations. Academy of Management Journal, 55(5), 1102–1119. doi: 10,5465/amj.2009.0470
2. Begelj, A. (2006). Vpliv vodenja na ustvarjalnost v proizvodnji (Specialistično delo). Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
3. Brcar, F., & Lah, S. (2011). Innovation Management and an Innovative Ideas System. Organizacija, 44(1), 3–10. doi: 10,2478/v10051-011-0001-1
4. Bukovec, B. (2006). Management človeških virov in obvladovanje organizacijskih sprememb. Organizacija, 39(2), 117–123.
5. Castro, F., Gomes, J., & de Sousa, F. C. (2012). Do Intelligent Leaders Make a Difference? The Effect of a Leader¨’s Emotional Intelligence on Followers’ Creativity. Blackwell Publishing, 21(2), 171–182. doi: 10.1111/j.1467-2012.00636.x
6. Kovač, J., Mayer, J., & Jesenko, M. (2004). Stili in značilnosti uspešnega vodenja. Kranj: Moderna organizacija.
7. Lang, J. C., & Lee, C. H. (2010). Workplace humor and organizational creativity. The International Journal of Human Resource Management, 21(1), 46–60. doi: 10,1080/09585190903466855
8. Liu, D., Liao, H., & Loi, R. (2012). The dark side of leadership: a three-level investigation of the cascading effect of abusive supervision on employee creativity. Academy of Management Journal, 55(5), 1187–1212. doi: 10.5465/amj.2010.0400
9. Lobnikar, B. (2003). Slogi vodenja slovenskih podjetnikov. Podjetnik, 7. Pridobljeno na http://www.podjetnik.si/default.asp?KatID=93&ClanekID=900
10. Miklavčič Šumanski, M., Kolenc, I., & Markič, M. (2006). Socialno emocialni odnosi kot spodbuda za oblikovanje novih znanj. Organizacija, 39(9), 597–605.
11. Pezdirc Žulič, H. (2012). Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v organizacijah. Revija za univerzalno odličnost, 1(3), 85–94.
12. Pucelj, M., & Likar, B. (2006). Vodenje kot ključni dejavnik za ustvarjanje inovacijske kulture. Organizacija, 39(2), 132–140.
13. Reddin, W. J. (1979). The 3-D Management Style Theory. Training and Development Jurnal , 33(6), 62–67.
14. Urh, I. (2007). Kriteriji za oceno organizacije / institucije kot učeče se organizacije. Organizacija, 40(3), 45–58.
