Delovne obremenitve v dobi umetne inteligence
raziskovalni trendi
DOI:
https://doi.org/10.37886/ip.2026.005Ključne besede:
umetna inteligenca, delovne obremenitve, zahteve dela, poklicni stress, oblikovanje dela, dobro počutje zaposlenih, bibliometrična analizaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako se je raziskovanje na področju umetne inteligence in delovnih obremenitev razvijalo skozi čas in katere teme, metode in vrzeli oblikujejo sedanje razumevanje delovnih obremenitev in dobrega počutja pri delu, ki ga omogoča umetna inteligenca?
Namen: Namen te študije je opisati in vizualno prikazati raziskovalno področje umetne inteligence in delovnih obremenitev ter identificirati ključne teme, trende objavljanja in vrzeli, ki so pomembne za oblikovanje dela, upravljanje in dobro počutje.
Metoda: Študija uporablja bibliometrično analizo za recenzirane publikacije, indeksirane v Scopusu v zadnjih petih letih. Pregledna strategija iskanja zajema umetno inteligenco, delovne obremenitve in povezane pojme. Analiza preučuje rast publikacij, vzorce citiranja, mreže virov in avtorjev ter sočasno pojavljanje ključnih besed, podprto s tehnikami znanstvene vizualizacije. Interpretacija temelji na perspektivah oblikovanja dela in zahtevah dela.
Rezultati: Zaznali smo izrazito rast objav na področjih umetne inteligence in delovnih obremenitev ter visoko interdisciplinarnost področja. Prispevek predstavlja prevladujoče raziskovalne teme, koncentracijo raziskav v povezavi z regijami. Prikazani so metodološki vzorci in področja delovnih obremenitev, ki so v povezavi z umetno inteligenco premalo raziskana.
Organizacija: S sintezo razdrobljenega sklopa raziskav, študija pomaga menedžerjem in kadrovskim strokovnjakom razumeti, kje so dokazi o pozitivni rabi umetne inteligence dobro razviti in kje je pri uvajanju umetne inteligence v delovne procese potrebna previdnost ali poglobljena ocena.
Družba: Interpretacija obravnave delovnih obremenitev v raziskavah povezanih z umetno inteligenco, prispeva k njeni odgovorni rabi. Zavedati se moramo, da gre za zdravje zaposlenih na podlagi jasne in zanesljive presoje. Stremeti je potrebno k pravičnim delovnim praksam v vse bolj avtomatiziranih okoljih.
Originalnost: Študija ponuja osredotočen bibliometrični pregled raziskav delovnih obremenitev, povezanih z umetno inteligenco. Izhajamo iz interdisciplinarne obravnave oblikovanja dela, stresa in dobrega počutja.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Bibliometrični izsledki so odvisni od obsega ene same zbirke podatkov in izbire iskanja ter ne zagotavljajo vzročnih dokazov. Prihodnje raziskave bi morale združiti bibliometrično raziskovanje z empiričnimi in intervencijskimi študijami v različnih sektorjih in regijah.
Literatura
Bakker, A. B., & Demerouti, E. (2017). Job demands-resources theory: Taking stock and looking forward. Journal of occupational health psychology, 22(3), 273–285. https://doi.org/10.1037/ocp0000056
Balantič, Z., Polajnar, A., & Jevšnik, S. (2016). Ergonomija v teoriji in praksi. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 357-83.
Bartolomei, M., Gervasi, R., Acconito, C., Angioletti, L., Cannizzaro, D., Balconi, M., ... & Franceschini, F. (2026). Evaluating mental workload: A taxonomic approach to evaluation tools based on ISO 10075. Applied Ergonomics, 130, 104659. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0003687025001954
Breque, M., De Nul, L., & Petridis, A. (2021). Industry 5.0: towards a sustainable, human-centric and resilient European industry (No. KI-BD-20-021-EN-N). Directorate General for Research and Innovation (DG RTD) of the European Commission.
Burton, C., De Boel, L., Padova, Y., & Theodorakis, N. (2024). 10 things you should know about the EU Artificial Intelligence Act. Wilson Sonsini Goodrich & Rosati. https://www.wsgr.com/a/web/qrkz1SnNzWw6nk7B3oAyDa/10-things-you-should-know-about-the-eu-artificial-intelligence-act_v2.pdf
Elsevier. (2026). Scopus database. https://www.scopus.com
European Agency for Safety and Health at Work. (2025). AI-driven and algorithmic worker management in EU workplaces: Discover the facts and figures.
Hart, S. G., & Staveland, L. E. (1988). Development of NASA-TLX (Task Load Index): Results of empirical and theoretical research. In Advances in psychology (Vol. 52, pp. 139-183). North-holland.
International Organization for Standardization. (2017). ISO 10075-1:2017: Ergonomic principles related to mental workload — Part 1: General issues and concepts, terms and definitions. https://www.iso.org/standard/66900.html
International Organization for Standardization. (2018). ISO 45001:2018: Occupational health and safety management systems — Requirements with guidance for use. https://www.iso.org/standard/64283.html
International Organization for Standardization. (2024). ISO 10075-2:2024: Ergonomic principles related to mental workload — Part 2: Design principles. https://www.iso.org/standard/76686.html
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (2024). Psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu: Smernice za njihovo učinkovito preprečevanje in obvladovanje. Ljubljana: MDDSZ. https://zssszaupnikvzd.si/wp-content/uploads/2024/10/MDDSZ-smernice-2024-psihosocialna_tveganja_za_varnost_in_zdravje_pri_delu_splet.pdf
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2025). Vpliv vodenja zaposlenih z UI in algoritmi na duševno zdravje pri delu.
Van Eck NJ, Waltman L. (2023). VOSviewer manual for version 1.6.20. Leiden: Centre for Science and Technology Studies, Leiden University. https://www.vosviewer.com/documentation/manual_vosviewer_1.6.20.pdf
Vázquez, I. G., Curtarelli, M., Anyfantis, I., Brun, E., & Starren, A. (2024). Digitalisation and workers wellbeing: The impact of digital technologies on work-related psychosocial risks (No. 2024/03). JRC Working Papers Series on Labour, Education and Technology.
Vlada Republike Slovenije. (2026). Nacionalna strategija umetne inteligence do leta 2030 (NsUI 2030). https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/DDD/NsUI2030.pdf
World Health Organization. (2019, May 28). Burn-out an “occupational phenomenon”: International classification of diseases. https://www.who.int/news/item/28-05-2019-burn-out-an-occupational-phenomenon-international-classification-of-diseases
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 asist. Tilen Medved, red. prof. dr. Zvone Balantič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
