Namera za prostovoljni odhod zaposlenih v nekaterih slovenskih organizacijah v krizi

Povzetek

Ozadje in izvirnost: Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšno je razmerje med zadovoljstvom z delom, vključenostjo zaposlenih v proces reševanja krize v organizaciji in namero zaposlenih za prostovoljni odhod iz organizacije. S to raziskavo prispevamo k razumevanju, kako sta  zadovoljstvo z delom in vključenost zaposlenih v proces reševanja krize v organizaciji pomembna  napovedovalca namere za prostovoljni odhod iz organizacije. Poudarjamo tudi pomen nizke namere za prostovoljni odhod iz organizacije za ohranjanje organizacijske odpornosti.

Metoda: Retrospektivna raziskava je bila izvedena s spletnim vprašalnikom. Vzorec je sestavljalo 469 oseb iz Slovenije. Merski instrument je bil oblikovan na podlagi pregledane znanstvene literature. Zadovoljstvo z delom smo merili s sedmimi trditvami, izključenost zaposlenih iz procesa reševanja krize v organizaciji s tremi trditvami in namero zaposlenih za prostovoljni odhod iz organizacije s štirimi trditvami. Analiza glavnih komponent (PCA) je bila uporabljena za zmanjšanje števila spremenljivk in oblikovanje glavnih komponent. Za preverjanje hipotez smo uporabili multiplo regresijsko analizo.

Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima zadovoljstvo z delom pomemben negativni vpliv na namero zaposlenih za prostovoljni odhod iz organizacije, medtem ko ima izključenost zaposlenih iz procesa reševanja krize v organizaciji pomemben pozitivni vpliv na namero zaposlenih, da prostovoljno odidejo iz organizacije.

Družba: Institucije v družbi se lahko uspešno spopadejo s kriznimi razmerami tako, da ohranijo pozitivno razpoloženje državljanov za reševanje krize in z aktivnim vključevanjem državljanov v proces reševanja krize.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Vzorec raziskave je bil premajhen, da bi rezultate posplošili na celotno populacijo. V prihodnje raziskave je treba vključiti dodatne spremenljivke zadovoljstva z delom. Vzorčenje po metodi snežne kepe kaže na omejen dostop do nekaterih skupin udeležencev,in sicer glede na njihovo starost in stopnjo izobrazbe. Veljavnost in zanesljivost instrumenta sta omejeni na obstoječo raziskavo.