Stopnje dojemanja organizacijske uspešnosti zaposlenih v zdravstveni organizaciji

Avtorji

  • Siniša Jolić
  • Slobodan Mirosavljev
  • Vesna Turkulov
  • Jovan Jolić
  • Slavica Mitrović Veljković
  • Jelena Raut University of Novi Sad, Faculty of technical sciences

DOI:

https://doi.org/10.37886/ip.2022.008

Ključne besede:

zdravstvena organizacija, organizacijska struktura, načrtovanje organizacijske strukture, percepcija uspešnosti organizacije, način organiziranja

Povzetek

Raziskovalno vprašanje (RQ): Predmet raziskave je opredelitev in analiza procesa organizacije v zdravstveni organizaciji ter percepcija zaposlenih glede uspešnosti organizacije.

Namen: Cilj raziskave je ugotoviti način organiziranja, to je fazo v procesu oblikovanja organizacijske strukture v zdravstveni organizaciji, ter ugotoviti stopnjo zaznavanja organizacijske uspešnosti zaposlenih v tej organizaciji.

Metoda: Raziskava je bila izvedena s pomočjo standardiziranega vprašalnika (Griffithsetall, 2006), ki vsebuje 8 vprašanj, povezanih z osnovnimi demografskimi podatki zaposlenih in 30 vprašanj, povezanih s predmetom raziskave.

Rezultati: Dokazovanje raziskovalnih vprašanj in hipotez v raziskavi vodi do ugotovitve, da jasno opredeljene vloge in odgovornosti, obstoj ustreznega tempa dela, poglobljeno razumevanje želja in potreb pacientov s strani zaposlenih ter motivacija zaposlenih za delo vplivajo na uspešnost dela. Zdravstvena organizacija, torej način organiziranosti, pa vpliva na njeno poslovno uspešnost, medtem ko delovno okolje ni dejavnik, ki vplival na uspešnost zdravstvene organizacije.

Organizacija: Zdravstveni sistem po svoji organizacijski strukturi, strokovnem, pravnem in finančnem položaju potrebuje ustrezne reforme in spremembe, da bi ohranil svoje delovanje pri zadovoljevanju potreb pacientov in ohranitvi ene od osnovnih človekovih potreb, po pravici do ustreznega zdravljenja. Za izboljšanje dela v zdravstveni organizaciji se je treba lotiti in uporabljati znanstveno dokazane in v praksi preverjene metode. Nujno je, da kompleksen sistem, kot je zdravstvena organizacija, upravlja, organizira, usmerja in vodi vodja s svojo ekipo, da bi bila organizacija bolj učinkovita in uspešna. Gre za kontinuiran proces, ki je dinamičen in nenehno napreduje, se razvija in izboljšuje.

Družba: Glede na vpliv na družbo, skozi zgoraj opredeljene ukrepe, ta raziskava predlaga način, kako ohraniti delovanje zdravstvene organizacije, zadovoljiti želje in potrebe pacientov ter ohraniti eno od osnovnih človekovih potreb, to je pravico do ustreznega zdravljenja.

Izvirnost: Predmet raziskave je preučevanje stopenj percepcije zaposlenih glede uspešnosti organizacije, obstajajo razlike v percepciji splošnih demografskih značilnosti zaposlenih. Zato so opredeljene nadaljnje usmeritve glede na organizacijsko strukturo in kulturo zdravstvenega zavoda.

Omejitve/prihodnje raziskave: Predlog za prihodnje raziskave se kaže v povečanju vzorca preiskovancev in ponavljanju raziskav v zdravstvenih organizacijah po državi.

Literatura

Brown, D., & Wilson, S. (2005). The Black Book of Outsourcing: How to Manage the Changes, Challenges, and Opportunities. Hoboken: John Wiley & Sons.

Chan, Y.E. (2008). Why haven’t we mastered alignment? The importance of the informal organization structure. MIS Quarterly Executive 1(2).

Cox, T., Griffths, A., Randal, R. (2003). A risk management approach to the prevention of work stress. New York: John Wiley & Sons, Ltd.

Dovijanić, P. (2003). Savremena organizacija zdravstvene službe i ustanova. IP „Obeležja“, Beograd.

Ferguson, E., Cox, T. (1993). Exploratory factor analysis: A users guide. International journal of selection and assessment 1.2: 84-89.

Godwin, A., Handsome, O.E., Ayomide, W.A., Enogong, A., Johnson, F.O. (2017). Application of the Henry Fayol principles of management in startup organizations. IOSR Journal of Business and Management 19(10), 78-85.

Griffiths A, Cox T, Karanika M, Khan S, Toma´s JM. (2006). Work design and management in the manufacturing sector: development and validation of the Work Organisation Assessment Questionnaire. Occup Environ Med. 2006;63:669 – 675.

Griffiths, D., Nando, S., Roger, Z. (2006). Integrative paradigms, marginal reality: refugee community organizations and dispersal in Britain. Journal of ethnic and migration studies, 32(5), 881-898.

Jones, T.M., Felps, W., Bigley, G.A. (2007). Ethical theory and stakeholder-related decisions: The role of stakeholder culture. Academy of management review, 32(1), 137-155.

Mašić, B., Nešić, S., Nikolić, D., Dželetović, M. (2017). Evolution of knowledge management. Industrija, 45(2).

Mićović, P. (2008). Zdravstveni menadžment. IP „Obeležja, Beograd.

Mitrović, S., Melović, B. (2013). Principi savremenog menadžmenta. FTN Izdavaštvo, Novi Sad.

Olivares Gil, A., Armaiz Rodriguez, A., Ramirez Sanz, J.M., Garrido Labrador, J.L., Ahedo Garcia, V., Garcia Osorio, C., Galan Ordax, J.M. (2022). Mapping the scientific structure of organization and management of enterprises using complex networks. International Journal of Production Management and Engineering, 10(1), 65-76.

Peteraf, P.A. (1993). The cornerstones of competitive advantage: a resource-based view. Strategic management journal 14(3), 179-191.

Williams, B.K. (2011). Adaptive management of natural resources – framework and issues. Journal of environmental management, 92(5), 1346-1353.

Dodatne datoteke

Objavljeno

2022-08-29

Številka

Rubrike

Izvirni znanstveni članek