Aktivacija, uporaba in izmenjava obstoječega znanja zaposlenih v organizacij

Povzetek

Raziskovalno vprašanje (RV): Sprašujemo se, kako v proučevanih organizacijah omogočiti uporabo obstoječega znanja zaposlenih in na kakšen način aktivirati zaposlenčeve različne dimenzije znanja v organizaciji, s ciljem spodbujanja pripravljenosti zaposlenih za medsebojno izmenjavo znanja.

Namen: Namen je odkriti načine uporabe obstoječega zaposlenčevega znanja in načine aktivacije dimenzij znanja zaposlenih v proučevanih organizacijah.

Metoda: Na osnovi teoretičnega pregleda literature pričnemo protokol raziskave v delfski tehniki, ko strokovnjaki odgovorijo na odprta vprašanja. Proces se zaključi v doseženem konsenzu tretjega kroga. Nastali vprašalnik se razdeli med inženirje vseh starostnih skupin, delujočih v velikih proizvodnih organizacijah.

Rezultati: Kključni dejavniki so za aktivacijo znanja sodelovalnost v delovnem procesu, mentoriranje, sodelovanje na projektih, uvajalni programi in notranja izobraževanja. Razvoj kulture, ki spodbuja delitev znanja, ter prepoznavanje in razvoj kompetenc posameznikov, še posebej v mešanih timih glede na starost in stroko, sta ključna za uspešno izmenjavo in uporabo znanja. Priporočeno je spodbujanje vseživljenjskega učenja, vključevanje v programe mentorstva ter vzpostavitev ustreznih procesov za učinkovito izmenjavo znanja, kar okrepi organizacijsko kulturo.

V drugem delu raziskave smo potrdili pomemben vpliv uporabe obstoječega znanja (H1) na izmenjavo znanja med inženirji v proizvodnih organizacijah, pri čemer smo opazili 13,2-odstotno pozitivno spremembo, kar smo dodatno potrdili z F-testom in močjo učinka (f² = 0,160). Prav tako smo statistično potrdili pomen aktivacije znanja (H2), čeprav s sorazmerno majhno močjo učinka (f² = 0,070), kar smo ovrednotili z ustreznimi statističnimi testi. Empirični prispevek razkriva, da ima uporaba obstoječega znanja in aktivacija znanja pomemben vpliv na izmenjavo znanja med inženirji v izbranih organizacijah v Sloveniji. Konkretno smo identificirali, da aktivacija znanja pojasni 7% variabilnosti, medtem ko uporaba obstoječega znanja prispeva 13,2% k izmenjavi znanja. Obe obravnavani spremenljivki izkazujeta pozitiven učinek na proces izmenjave znanja v kontekstu proizvodnih organizacij.

Organizacija: Vpliv raziskave na menedžerje in organizacijo je v tem, da jim nudi konkretna vodila za učinkovito upravljanje z znanjem v organizacijah. Menedžerji lahko na podlagi rezultatov oblikujejo politike in strategije izmenjave znanja, kar bo okrepilo organizacijsko kulturo. Raziskava spodbuja vzpostavitev postopkov mentoriranja, sodelovanje na projektih, programe uvajanja in interna izobraževanja za spodbujanje izmenjave znanja, kar je ključno za učinkovito upravljanje z zaposlenimi. Rezultati raziskave nudijo konkretne usmeritve za oblikovanje politik in strategij izmenjave znanja v podjetjih.

Družba: Vpliv raziskave na družbo se odraža v prispevku k boljšemu upravljanju znanja v organizacijah, kar lahko vodi v izboljšano delovno okolje in uspešnejše poslovanje. S poudarkom na sodelovanju, mentorstvu in izmenjavi znanja se spodbuja tudi vseživljenjsko učenje ter razvoj kompetenc posameznikov. To lahko pozitivno vpliva na inovacije, produktivnost in konkurenčnost organizacij, kar ima dolgoročne pozitivne učinke na družbo.

Originalnost: Vrednsot raziskave se kaže v kombinaciji aktivacije znanja in uporabe obstoječega znanja ter poudarku na konkretnih strategijah za izmenjavo znanja v kontekstu inženirskih proizvodnih organizacij v Sloveniji. Raziskava prispeva k širšemu razumevanju dinamike izmenjave znanja in omogoča praktične smernice za oblikovalce politik, lastnike in menedžerje organizacij.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Priporočamo, da nadaljnji raziskovalci razširijo geografski obseg svojih študij za povečanje splošnosti rezultatov. Prav tako predlagamo vključitev raznolikega vzorca organizacij iz različnih sektorjev, ne le omejenih na velike izdelovalne družbe, kar bi omogočilo bolj celovit vpogled v dinamiko izmenjave znanja. Dodatne metode za povečanje odzivnosti udeležencev in osredotočanje na spremljanje dolgoročnih vplivov globalnih dogodkov na organizacije bi lahko koristno prispevale k širšemu razumevanju strategij uporabe obstoječega znanja, aktivacije znanja in izmenjave znanja v organizacijah.