Premostitev raziskav in prakse: uporaba analize člankov za pripravo strokovnjakov na raziskovalno utemeljeno prakso
DOI:
https://doi.org/10.37886/ip.2024.003Ključne besede:
raziskovalno informirana praksa, raziskovalni strokovnjaki, strokovna praksa, strokovni doktorat v izobraževanjuPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali bi lahko kritična analiza nekaj relevantnih raziskovalnih člankov pripravila strokovnjake na izboljšavo lastne prakse na podlagi raziskav?
Namen: Namen prispevka je bil raziskati in preizkusiti, ali lahko kritična analiza nekaj relevantnih raziskovalnih člankov pripravi praktike na izboljšavo lastne prakse na podlagi raziskav. Kritična analiza dveh člankov je bila opravljena na temo relavantno za avtorjevo poklicno prakso a to je razvoj raziskovalnih strokovnjakov, vpisanih v program strokovnega doktorata na področju izobraževanja na univerzi v Veliki Britaniji.
Metoda: Nekatere značilnosti sistematičnega pregleda literature so bile uporabljene za lažjo različico iskanja literature za ustrezne članke. Iskanje je bilo omejeno na družbene vede in zbirke podatkov o izobraževalnih raziskavah ERIC, lastne bibliografske baze podatkov NFER in podatkovno bazo CERUK, da bi zožili fokus na izobraževalno področje in na angleško govoreče države, kar se ujema s kulturno vpetostjo avtorjeve poklicne prakse.
Rezultati: Kritična analiza izbranih člankov je pokazala, kako pomembna je (a) usklajenost med raziskovalnimi cilji in zasnovo raziskave ter predvsem (b) med predstavljenimi dokazi in trditvami/interpretacijami rezultatov. Posebej pomembno je spoznanje, da je treba, da bi se (c) izognili krožnim argumentom, (d) kodiranje in analizo podatkov napisati in predstaviti bolj dovršeno s (e) skrbnim izborom ilustrativnih primerov. To je še toliko bolj pomembno, če nameravamo z objavljenimi članki podpreti raziskovalno utemeljeno izboljšanje lastne strokovne prakse z istega področja. Poleg tega je treba za verodostojnost ugotovitev raziskave in prenosljivost v podobne strokovne prakse (f) temeljito raziskati in pregledno predstaviti etične vidike notranjih raziskav.
Organizacija: Organizacije z organizacijsko kulturo, ki podpira in ceni raziskave, bi lahko imele koristi, ko se njihovi zaposleni aktivno vključujejo v izboljševanje lastne strokovne prakse na podlagi raziskav.
Družba: Prispevek k družbi se lahko prepozna v uporabi kritičnega okvira s strani praktikov za najprej analizo objavljenih raziskav na njihovem področju in nato za izboljšave lastne strokovne prakse na podlagi analiziranih raziskav.
Originalnost: Izvirnost prispevka je v njegovem formatu, saj hkrati raziskuje in preizkuša, ali bi lahko kritična analiza nekaj relevantnih raziskovalnih člankov pripravila praktika na oblikovanje izboljšav lastne prakse na podlagi raziskav. Avtorica v vlogi izobraževalnega praktike preizkuša, ali jo kritična analiza dveh člankov lahko pripelje do refleksivnega spoznanje o tem, kaj je treba upoštevati pri snovanju in izvajanju raziskovalno utemeljene evalvacije strokovne prakse.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Obseg prispevka je bil omejen na kritično analizo le dveh člankov s posebnim poudarkom le na razvoju raziskovalnih strokovnjakov na področju strokovnega doktorata v izobraževanju. Potrebne so nadaljnje raziskave dodatnih dejavnikov, ki praktikom lahko pomagajo pri uvajanju izboljšav na podlagi raziskav v svoje poklicne prakse
Literatura
Bassey, M. (2001). A solution to the problem of generalisation in educational research: Fuzzy prediction. Oxford Review of Education, 27(1), 5- 22.
Boud, D., and Hager, P. (2012). Re-thinking Continuing Professional Development Through Changing Metaphors and Location in Professional Practices. Studies in Continuing Education 34 (1): 17–30.
Bourner, T., Bowden, R. and Laing, S. (2001). ‘Professional Doctorates in England’. Studies in Higher Education, 26(1):65-83.
Buchanan, A.L., and V.M. Hérubel. (1995). The doctor of philosophy degree: A selective annotated bibliography. Westport, CT: Greenwood Press.
Buss, R., Zambo, R., Zambo, D., & R. Williams, T. (2014). Developing researching professionals in an EdD program: From learners and leaders to scholarly and influential practitioners. Higher Education, Skills and Work-based Learning, 4(2):137-160
Butcher, J., & Sieminski, S. (2009). Enhancing professional self-esteem: learners’ journeys on a distance-learning Doctorate in Education (EdD). Enhancing the Learner Experience in Higher Education, 1(1):44-55.
ESRC, Economic and Social Research Council. (2005). Postgraduate training guidelines. Swindon, United Kingdom: Economic and Social Research Council.
Foskett, N. (2010). Markets, government, funding and the marketisation of UK higher education. The marketisation of higher education and the student as consumer, 25-38.
Gibbons, M., Limoges, C., Nowtny, H., Shwartzman, S., Scott, P. & Trow, M. (1994). The new production of knowledge: the dynamics of science and research in contemporary societies. London, Sage.
Greene, J. C. (2007). Mixed methods in social inquiry (Vol. 9). John Wiley & Sons.
Hargreaves, D. (1996). Teaching as a Research-Based Profession: possibilities and prospects. Teacher Training Agency Annual Lecture (London, Teacher Training Agency).
Hemsley-Brown, J. and Sharp, C. (2003). The Use of Research to Improve Professional Practice: a systematic review of the literature, Oxford Review of Education, 29(4): 449-471, DOI: 10.1080/0305498032000153025
Illeris, K. (2002). The Three Dimensions of Learning. Roskilde: Roskilde University Press.
Labaree, D. (2003). The Peculiar Problem of Preparing Educational Researchers. Educational Researcher, 32(4):13-22.
Lester, S. (2004). “Conceptualizing the practitioner doctorate”, Studies in Higher Education, 29(6):757-770.
Lindsay, H., Kerawalla, L. & Floyd, A. (2018). ‘Supporting researching professionals: EdD students’ perceptions of their development needs’. Studies in Higher Education, 43(12): 2321-2335. DOI: 10.1080/03075079.2017.1326025
Malfroy, J. (2003). Knowledge in action: Doctoral programs forging new identities. Journal of Higher Education Policy and Management, 25(2): 119- 129.
Maxwell, T. W., and P. J. Shanahan (1997). ‘Towards a Reconceptualisation of the Doctorate: Issues Arising from Comparative Data Relating to the EdD Degree in Australia’. Studies in Higher Education 22(2): 133–50.
Ottewell, K. and Lim, W.M. (2016). PhD: Been there, Done that – so, why do a (second), professional doctorate? in Burnard, P., Dragovic, T., Flutter, J. and Alderton, J. (2016) (Eds) Transformative Doctoral Research Practices for Professionals, Rotterdam, Sense Publishers
Perry, J. A. (2012). What history reveals about the education doctorate. In Macintyre, M. L. and Wunder, S. (Eds.) Placing practitioner knowledge at the center of teacher education: Rethinking the policies and practices of the education doctorate. (pp. 51-72). Charlotte: Information Age Publishing
Shulman, L.S., Golde, C.M., Bueschel, A.C. and Garabedian, K.J. (2006), Reclaiming education’s doctorates: a critique and a proposal. Educational Researcher, 35(3):25-32.
Servant-Miklos, V. (2020). Problem-oriented project work and problem-based learning:" Mind the gap!". Interdisciplinary Journal of Problem-Based Learning, 14(1).
Sfard, A. (1998). On Two Metaphors for Learning and the Dangers of Choosing Just One. Educational Researcher 27(2):4–13.
Taylor, A. (2007). Learning to Become Researching Professionals: The Case of the Doctorate of Education. International Journal of Teaching and Learning in Higher Education, 19(2):154-166.
Watkins, A. (2006). So what exactly do teacher‐researchers think about doing research? Support for Learning, 21(1):12-18.
Wenger, E. (1998). Communities of Practice: Learning, Meaning and Identity. New York: Cambridge University Press.
Dodatne datoteke
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Tatjana Dragovic
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
