Teoretični model inkluzivne knjižnice za invalide in njegovo praktično izvajanje

Povzetek

Namen in izvirnost: Cilj te študije je analizirati koncept inkluzivne in družbeno odgovorne knjižnice, razviti teoretični model vključujoče knjižnice za invalide in raziskati praktične možnosti za izvajanje tega modela v regionalnih knjižnicah, da bi zmanjšali socialno izključenost invalidov in povečati njihove socialne vključenosti. V prispevku so predstavljeni rezultati empiričnih raziskav, izvedenih v dveh okrožjih Litve. Na podlagi rezultatov razgovorov vodij knjižnic in vodij organizacij, ki predstavljajo invalide, je bil dopolnjen model vključujoče knjižnice in aktualizirano upravljanje sprememb vključujoče knjižnice.

Metoda: Metode te študije temeljijo na teoriji deležnikov (Dangi & Gribb, 2018, str. 339–341; Harrison, Freeman in Abreu, 2015, str. 859–860; Lipiński in Jamro, 2018, str. 225), kadar upravljanje deležnikov vključuje zadovoljevanje njihovih potreb in zagotavljanje njihovega dobrega počutja. Teoretični del raziskave uporablja metode analize, posploševanja in sistematizacije znanstvene literature, ki so omogočile teoretično opredelitev koncepta inkluzivne javne knjižnice za invalide, utemeljile instrument empiričnega raziskovanja in razpravo o rezultatih empirične raziskave. V empiričnem delu je bila za izvedbo javnomnenjske raziskave organizacij, ki predstavljajo invalide in vodje knjižnic izbrana kvalitativna metoda intervjujev po e-pošti. Dobljene rezultate smo analizirali, nato pa teoretični model inkluzivne knjižnice dopolnili s praktičnimi spoznanji empirične raziskave.

Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da spreminjajoči se odnos javnosti do javnih storitev in njihove dostopnosti (pričakovana je večja dostopnost in raznolikost) določa spremembo vlog knjižnic, ki temeljijo na proračunu, in predpogoj za razvoj vključujoče knjižnice za invalide. Na podlagi teoretičnih in empiričnih ugotovitev, pridobljenih med raziskavo, je bil razvit in utemeljen model vključujoče knjižnice za invalide. Dokazano je bilo tudi, da razvoj vključujoče knjižnice za invalide zahteva upravljanje sprememb, ki vključuje vse zainteresirane strani, tj. predstavnike invalidov in institucije, ki izvajajo javno politiko na nacionalni in lokalni ravni, v vse faze procesa preoblikovanja v postanejo vključujoča organizacija za invalide.

Družba: Ta študija poudarja potrebo po povečanju socialne vključenosti knjižnic, da bi zadovoljili potrebe vseh zainteresiranih strani, tudi invalidov. Povečanje socialne vključenosti knjižnic lahko zmanjša socialno izključenost invalidov in na splošno spodbudi njihovo vključevanje v skupnost in družbo. Inkluzivna knjižnica ustvarja za družbo dodano vrednost in prispeva k izvajanju socialne pravičnosti.

Omejitve / nadaljnje raziskave: Empirična raziskava je bila izvedena v dveh okrožjih Litve (Šiauliai in Telšiai), v kateri je sodelovalo 10 knjižnic. Ker imajo v Litvi knjižnice podobno upravljavsko strukturo, delujejo na podlagi enakih strateških dokumentov Republike Litve, imajo podobne možnosti, ki jih zagotavljata vlada in ministrstvo za kulturo, da se vključijo v inovativne dejavnosti in rešijo socialne težave. Rezultate empirične raziskave je mogoče uporabiti na nacionalni ravni, razen za prestolnico, ki jo je treba preučiti ločeno, zaradi visoke koncentracije specializiranih knjižnic in nacionalne knjižnice. Koristno bi bilo tudi analizirati najboljše prakse drugih evropskih držav, katerih knjižnice so dosegle največji napredek pri spodbujanju socialne vključenosti.