Stili in gradniki uspešnega modela vodenja v osnovnih šolah

Povzetek

Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najbolj pogosti stili vodenja ravnateljev osnovnih šol v Sloveniji? Kateri so gradniki modela uspešnega vodenja?

Namen: Namen raziskave je prikazati, kakšne stile in modele vodenja uporabljajo ravnatelji javnih osnovnih šol v Sloveniji. Želimo, da ravnatelji prepoznajo svoj stil vodenja, ga nadgradijo in po potrebi tudi menjajo – odvisno od situacije. Naš namen  je tudi prepoznati gradnike modela uspešnega vodenja.

Metoda: Na osnovi temeljitega sistematičnega pregleda in analize literature, ki se nanaša na naše preučevano področje, smo izbrali spletni anketni vprašalnik. Z njim smo spraševali vse zaposlene o stilih vodenja osnovnih šol. Prejeli smo  popolne odgovore 89 ravnateljev in 243 učiteljev. Dobljene rezultate smo analizirali z namenom izbora stilov vodenja. Uporabili smo več raziskovalnih metod in statistične teste.

Rezultati: Rezultati naše izvedene raziskave so pokazali, da je tako pri učiteljih kakor pri ravnateljih najvišje ocenjeno transformacijsko vodenje, in sicer podsklop motiviranje s pomočjo navduševanja; najnižje povprečje ima pasivno vodenje. Učitelji menijo, da je transakcijski in pasivni stil vodenja bolj prisoten pri ravnateljih, kot to oni sami menijo zase. Preverjali smo, ali med ravnatelji in učitelji osnovnih šol obstajajo statistično pomembne razlike glede uporabe izbranega modela vodenja. To trditev smo delno potrdili. Na osnovi teoretične podlage in kvantitativnega raziskovanja smo oblikovali model uspešnega vodenja osnovnih šol, kateremu smo pripisali enajst gradnikov.

Organizacija: Naša raziskava je zajela šole po celi državi, in zato lahko upravičeno trdimo, da naše ugotovitve veljajo za vse javne osnovne šole Slovenije. Z izbiro pravilnega stila vodenja lahko pričakujemo pomembne spremembe na bolje v organizaciji.

Družba: Raziskava ima vpliv tudi na družbo in okolje. Z dobrim vodenjem se krepi tudi zadovoljstvo, odnos do sodelavcev in otrok, učencev, dijakov in študentov in s tem tudi vpliv na širšo družbeno okolje. To pomeni tudi bolj zadovoljne pripadnike v družbi  Če se omenjen model preskusi tudi v drugih segmentih javnega sektorja in če bo uspešen, bo imela naša raziskava vpliv na veliko število zaposlenih ljudi v Sloveniji, saj je javni sektor številčen.

Originalnost: Izvirni znanstveni prispevek naše raziskave se izraža v oblikovanju modela uspešnega vodenja v šolstvu z gradniki vodenja. Teoretični prispevek se kaže s preučevanjem, razlago in nadgradnjo teoretičnih dognanj na znanstvenih področjih, ki so podlaga našemu raziskovalnemu delu. Ko smo preučevali strokovno in znanstveno literaturo, pregledovali primere, smo ugotovili, da takega modela, kot smo ga izvedli mi, v Sloveniji ni.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava temelji samo na javnih šolah; uporabljen je bil vprašalnik tujega izvora (MLQ). Možnosti nadaljnjega raziskovanja so: raziskava po celotni vertikali šolstva v Sloveniji;  primerjava s podobnimi šolami v tujini.