Razkorak DDV kot zavirajoči dejavnik ekonomskega razvoja v Srednji in Vzhodni Evropi

Povzetek

Namen: Cilj raziskave je primerajti rast prihodkov DDV in rast BDP v Srednje in Vzhodnoevropskih državah članicah Evropske unije med leti 2000 in 2016 z namenom potrditve ocene primanjkljaja DDV kot ga je predvidela Evropska komisija.

Raziskovalna metoda: Za potrebe doseganja namena bo uporablejna analiza moči povezanosti  med letnimi spremembami nominalnega BDP in letnimi spremembami nominalnega DDV  v Srednje in Vzhodnevropskih državah članicah EU z uporabo drsne osnove. Na podlagi uporabe Pearsonovega korelacijskega koeficienta in mednarodne primerjave bo uporabljena induktivna metoda vzpostavitve zaključkov.

Rezultati: Rezultati korelacijske analize kažejo zelo močno pozitivno povezanost med letnimi spremembami nominalnega BDP in letnimi sporemembami nominalnega DDV v primeru 8 od 11 analiziranih držav (Pearsonov r se giblje med 0.78 in 0.93) v ostalih treh primerih pa je ta povezava močna (Pearsonov r je med 0.59 in 0.69). Pri tem pa je potrebno poudariti, da je potrebno upoštevati spremembo v višini stopnje DDV v pratkično vseh analiziranih državah zaradi ekonomske krize 2008. To je namreč vpliv, ki povzroča visoko stopnjo povezanosti med danima spremenljivkama in napeljuje na zaključek, da prihaja do težav s pobiranjem DDV, čeprav se je DDV praktično v vseh analiziranih državah povečal (v nekaterih primerih zelo). 

Družbeni pomen: Višina in rast primankljaja DDVpredvsem v primeru manj verodostojnih Srednje in Vzhodnoevropskih držav s stalnimi proračunskimi primankljaji, rastjo javnega dolga in visokimi davčnimi stopnjami povečjuje nestabilnost virov za javnofinančne odhodke in povečuje zavarovanje rizika (tržne vrednosti kapitala) ter posledično vpliva na sposobnost nadaljnih investicij, kreditno bonitetno oceno, stopnjo potrošnje, stopnjo rasti dolga ter sposobnost dohajanja omenjenih držav na področju družbenega in ekonomskega razvoja.

Omejitve: Poudariti je treba, da analiza pomanjkljivosti DDV temelji na ocenah, nepopolnih podatkih in sprejetu posebnih metod ocenjevanja. Poleg tega se ocene primanjkljaja DDV vsako leto posodabljajo in popravljajo nazaj, predvsem zaradi posodobitev osnovnih podatkov nacionalnih računov, ki jih objavlja Eurostat, in popravkov v metodah ocenjevanja (na primer revizija parametrov modela VTTL, ki ga uporablja Evropska komisija; Evropska komisija, 2017).