Izkušnje posameznih držav članic EU v izobraževanju odraslih

Povzetek

Namen in izvirnost: Namen tega članka je pojasniti ključne elemente izobraževanja odraslih v nekaterih članicah Evropske unije, primerjati njihove izkušnje in izzive na dotičnem področju.

Metoda: Članek temelji na pregledu literature s področja dotične politike, strateških dokumentov, ustreznega pravnega reda v izbranih članicah Evropske unije.

Rezultati: V državah članicah Evropske unije, v tem primeru na Hrvaškem in v Sloveniji je izobraževanje odraslih pomemben del izobraževalnega sistema, kar je razvidno skozi različne strateške dokumente s področja razvoja in implementacije vseživljenjskega učenja ter izobraževanja odraslih, kar je v sozvočju tudi z evropskimi cilji in praksami.

Družba: Rezultate je mogoče uporabiti kot indikatorje za potrebe Evropske komisije in držav članic Evropske unije na področju nadaljnjega razvoja pravnega reda in strateških dokumentov s področja izobraževanja odraslih, predvsem v smislu iskanja načinov za intenzivnejše vključevanje populacije v tovrstne oblike izobraževanja.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Izobraževanje odraslih je več nivojski proces pridobivanja znanja na formalnem ali neformalnem nivoju z namenom razvoja posameznikovega znanja, spretnosti in sposobnosti. Vseživljenjsko učenje predpostavlja nenehno investicijo v posameznika in znanje, spodbuja učenje novih veščin, vključujoč informacijsko pismenost, sposobnost inoviranja in fleksibilnejšega učenja. Cilj je zagotavljanje enakopravnejšega dostop vseh starostnih skupin do znanja skozi različne oblike izobraževanja. Nadaljnje raziskovanje bi bilo potrebno usmeriti v preverjanje doseganja evropskega cilja, da bo 15% odraslih med 25. in 64. letom vključenih v oblike izobraževanja odraslih do leta 2020.