Varnost pacientov v primarnem zdravstvenem varstvu

izziv sedanjosti in prihodnosti

Povzetek

Ozadje in izvirnost: Varnost pacientov je zelo pomembna dimenzija kakovosti, zato jo managerji v zdravstvenem varstvu in politiki pogosto naslavljajo, kar pa ne pomeni avtomatične integracije varnosti pacientov v nacionalne politike in ukrepe na ravni zdravstvenih organizacij. Ta prispevek raziskuje, kako pogosto slovenski zdravstveni domovi (ZD) poročajo o varnosti pacientov in ali je njihovo poročanje o varnosti pacientov skladno z OECD definicijo tega pojma. Originalnost te raziskave je v odkrivanju pravega pomena varnosti pacientov za ZD, ne glede na prevladujoče uradne izjave na nacionalni in organizacijski ravni.

Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo vsebinske analize po Vogrincu (2008, p.61) s katero smo iskali pojavnost besede varnost in sorodnih pojmov, ki poročevalcem pomenijo varnost. Analiziranih je bilo 26 poročil slovenskih ZD z integriranim sistemom kakovosti.

Rezultati: V letnih poročilih smo našli 11 ključnih besed, ki se navezujejo na pojem varnosti, a le 6 ključnih besed se je skladalo z OECD definicijo pojma varnosti: varnost pacientov – izobraževanje o tem ali izvajanje preventivne aktivnosti (n=20); ukrepi glede varnosti pacientov (n=14); varnost zdravstvene obravnave – splošno (n=3); varnost zdravil, varnostno higienski predpisi in standardi (n=7): kultura varnosti (n=10); obvladovanje tveganj (n=8).

Družba: Varnost pacientov je odgovornost tako zdravstvenih delavcev kot zdravstvenih ustanov. Družbena odgovornost ZD je poročati o varnosti pacientov v svojih letnih poročilih, graditi kulturo varnosti in sprejemati korektivne ukrepe takrat, ko je to za varnost pacientov potrebno, saj je poslanstvo ZD prispevati k višji kakovosti življenja tako pacientov kot družbe kot celote. Ta raziskava kaže na to, da celo ZD z integriranim sistemom kakovosti ne poročajo vsi o varnosti pacientov – nekateri celo nimajo javno dostopnih letnih poročil. Namen prispevka je spodbuditi vse ZD, ne le tistih z integriranim sistemom kakovosti,  k rednemu poročanju o varnosti pacientov, učenju iz lastnih napak, izdelavi varnostnih protokolov ter graditvi kulture varnosti v svoji organizaciji.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena na ZD z integriranim sistemom kakovosti (n=34), ki so imele javno dostopna letna poročila (n=26). Ključno je izvesti podobno raziskavo za vse ZD v Sloveniji in jih spodbuditi k poročanju o varnosti pacientov. Pomemben vpogled v kulturo varnosti bi predstavlja tudi analiza ukrepov vodstva ZD v zadnjih letih.