Krizni slog vodenja v zdravstvu

Povzetek

Ozadje in izvirnost: Namen raziskave je podlagi empiričnih raziskav ugotoviti, kakšen je vedenjski vzorec kriznega vodje v zdravstvu in izdelati. ogrodje vodstvenega sloga v kriznih razmerah v zdravstvu. Raziskava pripomore k boljšemu pregledu vedenjskega vzorca vodij v kriznih situaciji. Rezultati raziskave so lahko v pomoč pri pripravljenosti in pravočasnem odzivanju na krizne situacije in izbiri vodstvenega sloga glede na resnost kriznih razmer. Raziskava ponuja manj izkušenim kriznim strokovnjakom ogrodje vodstvenega sloga v zdravstvu v kriznih razmerah , ki temelji na znanstveno – raziskovalnih ugotovitvah.

Metoda: Z iskanjem po ključnih besedah smo poiskali raziskovalne članke na temo vodenja v krizni situaciji v zdravstvu.  Ključne besede smo izbrali z induktivno in deduktivno metodo. Našli smo 21 člankov, ki se nanašajo na krizne razmere v zdravstvu. V teoretičnem delu smo opravili sistematičen pregled literature iz področja teorij voditeljstva, ki so podlaga za povezavo s strokovno znanstveno literaturo iz področja voditeljstva v zdravstvu v kriznih razmerah. Pregledali smo empirične raziskave, strokovno literaturo in analizirali rezultate. Rezultate smo kritično ovrednotili, povezali in izdelali ogrodje vodstvenega sloga v kriznih razmerah v zdravstvu.

Rezultati: Vodstvo je ključnega pomena za učinkovito delovanje zdravstvenega osebja v kriznih razmerah. Raziskovalci so opredelili več slogov vodenja v kriznih situacijah v zdravstvu. Ugotavljajo, da noben vodstveni slog ni učinkovit v vseh kriznih razmerah in da ga je potrebno prilagajati različnim situacijam. Med najpomembnejšimi vodstvenimi slogi poudarjajo skupno odločanje. Za zagotavljanje varne in učinkovite oskrbe pacientov morajo zdravstveni delavci v kriznih razmerah izvajati visoko usklajene timske strategije. Odločno vodenje, na podlagi direktiv ima v bolj kriznih razmerah prednost pred skupnim vodenjem. Ciljno vedenje vodje motivira podrejene, jih usmerja in prilagaja načrte dinamičnim spremembam v kriznih situacijah, medtem ko je  podporno vodenje učinkovito v manj resnih razmerah. V bolj kritičnih razmerah v zdravstvu je učinkovitejše vedenje vodenje usmerjeno v naloge, v manj kritičnih razmerah pa v odnose. V različnih razmerah je potrebno uporabiti različen vodstveni slog in ga prilagajati kritičnosti  razmer. Če je zgrajen dober odnos med vodjo in podrejenimi ima vodja manj težav pri prehajanju med različnimi oblikami vodstvenega sloga in mu podrejeni sledijo tudi pri uporabi avtokratskega sloga.

Družba: Obvladovanje razmer v krizni situaciji v zdravstvu je neposredno povezano z družbo. Poznavanje vzorca odločanja v kriznih situacijah in oblikovanje ogrodja odločanja, ki temelji na znanstveno raziskovalnih ugotovitvah je lahko v pomoč neizkušenim kriznim strokovnjakom in v pomoč organizacijam za izdelavo osebnega kriznega načrta podjetja. Kako dobro se bodo zdravstvene organizacije odzivale v kriznih razmerah, vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva in blaginjo družbe.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitev raziskave je v majhnem številu člankov vključenih v analizo. Na temo kriznega sloga vodje ni veliko preglednih člankov na področju zdravstva. Globalizacija prinaša na področju zdravstva nove izzive pri obvladovanju kriznih razmer, zato so potrebne stalne in nadaljnje raziskave glede na aktualnost razmer.