Opredelitev, objavljanje in vpliv predatorskih revij

Avtorji

  • Martina Zobarič

Ključne besede:

predatorske revije, predatorski založniki, avtorji, vpliv na znanost, etika objavljanja, Beallov seznam, fenomen predatorskih revij, odprti dostop

Povzetek

Ozadje in izvirnost: Namen raziskave je opredeliti izzive, ki obkrožajo predatorske revije; povedati, kaj predatorske revije so in kakšna so tveganja povezana s predatorskimi revijami. Zanima nas, kaj o predatorskih revijah pišejo različni avtorji.

Članek nudi vpogled v raziskave različnih avtorjev; v teoretičnih izhodiščih predstavi ozadje fenomena predatorskih revij in v rezultatih prikaže in primerja tri področja; opredelitev avtorjev do predatorskih revij, kdo in zakaj objavlja v predatorskih revijah ter kakšen je vpliv predatorskih revij na znanost. V pregledu zajema aktualno literaturo zadnjih petih let.

Metoda: Raziskava temelji na pregledu obstoječih podatkov. Članke smo iskali na Google Učenjak. Za iskanje smo uporabili ključne besede v tabeli 1 do saturacije podatkov.

Z iskanjem po ključnih besedah smo poiskali 46 člankov. Za pregled literature smo izbrali članke, objavljeno od leta 2015 naprej. Uporabili smo samo članke, ki se nanašajo na predatorske revije in izločili tiste, ki se nanašajo na ugrabljene revije (hijacked journals) ali psevdo-revije. Izločili smo tiste članke, ki se vsebinsko ne opredelijo do predatorskih revij/založnikov in/ali ne ocenijo vpliva predatorskih revij na znanost in/ali ne povejo, kdo in/ali zakaj v predatorskih revijah objavlja.

Po izvedeni filtraciji smo uporabili 30 člankov za primerjavo pogleda različnih avtorjev na predatorske revije, rezultate raziskav avtorjev kdo in zakaj v predatorskih revijah objavlja in kakšen vpliv imajo predatorske revije na znanost glede na različne avtorje. Rezultate smo prikazali v obliki tabel glede na posamezno raziskovalno vprašanje. Zanesljivost rezultatov smo preverili z intra ocenjevanjem; pregled smo izvedli v dveh ločenih časovnih točkah v razmiku sedmih dni. Razlik med prvim in drugim ocenjevanjem ni. Ključne ugotovitve so podane z induktivnim sklepanjem.

Rezultati: Vsi avtorji zavzemajo konkretno stališče do predatorskih revij. Predvsem se izpostavlja obstoj predatorskih revij s ciljem zaslužka – avtorji jih označujejo kot nepoštene, ne transparentne, izkoriščevalske, goljufive. Opozarjajo na pomanjkanje jasno definiranih kriterijev, ki revijo uvrstijo na seznam predatorskih revij. Avtorje in njihove razloge za objavo v predatorskih revijah lahko razdelimo v dve skupini; tisti, ki ne namenoma objavijo in tisti, ki namenoma objavijo. Vsi avtorji so si edini, da predatorsko založništvo negativno vpliva na znanost. Izpostavljajo, da je takšno založništvo največja grožnja za znanost od časa inkvizicije in da je ogrožena verodostojnost znanosti.

Družba: Članek doprinaša k razumevanju pomena predatorskih revij in kaj to pomeni za znanost ter posledično družbo. Družba se razvija v koraku z znanostjo – kakšen bo razvoj družbe, če znanost ni verodostojna in zanesljiva? Članek razkriva samo nekaj tem, povezanih s predatorskimi revijami, na katere pa morajo biti predvsem raziskovalne organizacije pozorne. Predvsem je potrebno izravnati pritiske na avtorje po principu »objavi ali propadi« ter poudarjati kvaliteto pred kvantiteto.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena s fokusom na izpostavljena tri področja. Ne poglobi se v geografsko razpršenost avtorjev oz. v geografsko razpršenost predatorskih revij ali v znanstveno področje, kjer so predatorske revije najbolj razširjene. Za nadaljnje raziskovanje bi lahko izvedli empirično raziskavo s pregledom obstoječega seznama predatorskih revij in raziskali, od kod prihajajo avtorji, kje so revije locirane, kakšna je incidenca objav slovenskih avtorjev in podobno.

Dodatne datoteke

Objavljeno

2021-09-13

Številka

Rubrike

Pregledni znanstveni članek