Strateške dileme in alternativne usmeritve neprofitnih športnih klubov
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2021.040Ključne besede:
športni klubi, neprofitne organizacije, tranzicija, strategije, poslovno odločanjePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Katere so ključne strateške odločitve, o katerih odločajo vodstva športnih klubov in katere strateške alternative so jim na voljo?
Namen: Namen prispevka je pomagati vodstvom neprofitnih športnih klubov pri identifikaciji ključnih strateških dilem in strateških alternativ, ki so na voljo tem organizacijam.
Metoda: Uporabljena je analiza ekonomskih, političnih in drugih družbenih dejavnikov, ki so vplivali na športno industrijo na obravnavanem področju. Nato so s pregledom literature s področja poslovnih ved pojasnjene posebnosti procesa produkcije in identifikacijo treh ključnih strateških dilem.
Rezultati: Ugotovljene tri dileme so: a) fokus na tekmovalnih rezultatih ali na razvoju lokalne skupnosti, b) hitrejše doseganje ciljev ali manjša stopnja tveganja, c) zmanjševanje stroškov ali rast organizacije. Na podlagi različnih kombinacij članek na koncu predstavi pet temeljnih alternativnih usmeritev, in sicer: a) strateški fokus na športnih rezultatih, b) strategija anorganske rasti, c) strategija organske rasti, č) strategija razvoja okolja ter d) strategija povečevanja rezerv oz. preživetja.
Organizacija: Študija ponuja novo klasifikacijo strategij neprofitnih športnih klubov.
Družba: Študija poudarja pomen odnosa med športnimi klubi in lokalno skupnostjo in prikazuje, kako se ta odnos spreminja glede na izbrano strategijo.
Originalnost: Nova klasifikacija strateških alternativ. Ena prvih raziskav o ključnih poslovnih odločitvah neprofitnih športnih klubov v Jugovzhodni Evropi.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Priporočljive so nadaljnje raziskave med športnimi klubi skozi daljše časovno obdobje, v različnih okoljih in v različnih športnih panogah.
Literatura
Andreff, W. (2006). Sport and financing. V: Andreff, W. & Szymanski, S. (ur.). Handbook on the Economics of Sport. Cheltenham: Edward Elgar, 271–281.
Andreff, W., Dutoya, J., & Montel, J. (2009). A European model of sports financing: under threat? Pridobljeno na https://www.playthegame.org/news/news-articles/2009/a-european-model-of-sports-financing-under-threat/, dostop 5. 5. 2021.
Arnaut, J. L. (2006). Independent European Sport Review. Pridobljeno na http://eose.org/wp-content/uploads/2014/03/independant_european_sports_review1.pdf, obiskano 16. 3. 2021.
Barget, E. & Chavinier-Rela, S. (2017). The analysis of amateur sports clubs funding: A European perspective. Athens Journal of Sports, 4(1), 7–34.
Baroncelli, A. & Lago, U. (2006). Italian Football. Journal of Sport Economics, February, 13–28.
Downward, P., Dawson, A. and Dejonghe, T. (2009). Sports Economics: Theory, Evidence and Policy. Oxford: Butterworth-Heinemann.
Evropska komisija (2007). Commission staff working document: The EU and sport: background context. Accompanying document to the white paper on sport. Pridobljeno na http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52007SC0935, dostop 9. 5. 2021.
Fort, R. (2000). European and North American sports differences? Scottish Journal of Political Economy, 47(4), 431–455.
Ivašković, I. (2018). Analiza razlik v sistemih ravnanja z ljudmi pri delu v košarkarskih klubih Jugovzhodne Evrope. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 66(1/2), str. 189–195.
Ivašković, I. (2019a). Za kaj si prizadevajo neprofitni športni klubi? Economic and business review, 21(pos. št.), 159–163.
Ivašković, I. (2019b). The stakeholder-strategy relationship in non-profit basketball clubs. Economic Research, 32(1), 1457–1475.
Ivašković, I. (2020). Učinki javnega financiranja na neprofitna športna društva. Teorija in praksa: revija za družbena vprašanja, 57(2), 664–680.
Kase, K., Gómez, S., Urrutia, I., Opazo, M., & Martí, C. (2006). Real Madrid–Barcelona: business strategy vs. sports strategy, 2000-2006. Occasional Paper, 6(12), str. 1–26.
Kern, A., Schwarzmann, M., & Wiedenegger, A. (2012). Measuring the efficiency of English Premier League football: A two‐stage data envelopment analysis approach. Sport, Business and Management: An International Journal, 2(3), 177–195.
Ko, W. W. & Liu, G. (2020). The Transformation from Traditional Nonprofit Organizations to Social Enterprises: An Institutional Entrepreneurship Perspective. Journal of Business Ethics, v tisku. Pridobljeno na https://link.springer.com/article/10.1007/s10551-020-04446-z, dostop 20. 9. 2020.
Lange, D. (2020). Share of people who volunteer in sport in the European Union (EU) 2013-17, by country. Statista. Pridobljeno na https://www.statista.com/statistics/602010/european-union-volunteering-in-sports-by-country/, dostop 20. 12. 2020.
Porter, M. E. (1985). Competitive Advantage. New York: Free Press.
Porter, M. E. (1987). From Competitive Advantage to Corporate Strategy. Boston: Harvard Business Review. Pridobljeno na https://www.academia.edu/6689159/From_competitive_advantage_to_corporate_strategy, dostop 22. 4. 2021.
Pučko, D. (1999). Strateško upravljanje. 2. izdaja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Sanchez, L. C., Barajas, A., & Sanchez-Fernandez, P. (2019). Sport finance: Revenue sources and financial regulations in European football. V: Garcija, J. (ur.). Sports (and) Economics. Madrid: Funcas, str. 327–366.
Svet Evrope (2021). European Sports Charter. Pridobljeno na https://www.coe.int/en/web/sport/european-sports-charter, dostop 8. 5. 2021.
Škorić, S., Bartoluci, M., & Čustonja, Z. (2012). Public financing in Croatian sport. Financial Theory & Practice, 36(2), 109–227.
Škorić, S. & Bartoluci, M. (2014). Planning in the Croatian national sport federations. Kinesiology, 46(Supplement 1), 120–126.
Tan, J. & Litschert, R. J. (1994). Environment–strategy relationship and its performance implications: An empirical study of Chinese electronics industry. Strategic Management Journal, 15(1), 1–20.
Zakon o sportu (2019). Pročišćeni tekst NN 98/19. Pridobljeno na https://www.zakon.hr/z/300/Zakon-o-sportu, obiskano 21. 3. 2020.
