Etična kultura v organizacijah javnega sektorja s področja socialne varnosti v celjski regiji
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
organizacije javnega sektorja, etika, organizacijska kultura, etična kultura, etična klima, etične vrednotePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se posamezne dimenzije etične kulture po Kapteinu razlikujejo glede na položaj ter izobrazbo zaposlenih v organizacijah javnega sektorja s področja socialne varnosti v celjski regiji in ali se le-te razlikujejo glede na vrsto organizacije s področja socialne varnosti?
Namen: Namen raziskave je bil preučiti dimenzije etične kulture v organizacijah javnega sektorja s področja socialne varnosti v celjski regiji ter ugotoviti, ali se posamezne dimenzije etične kulture po Kapteinu razlikujejo glede na položaj ter izobrazbo zaposlenih ter ali se le-te razlikujejo glede na vrsto organizacije s področja socialne varnosti.
Metoda: Za potrebe raziskave je bila uporabljena kvantitativna paradigma raziskovanja. Podatki so bili zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom po tipologiji Muela Kapteina. V vzorec so bili zajeti zaposleni na Centru za socialno delo, Zavodu za zaposlovanje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Celje.
Rezultati: Ugotovili smo, da glede na delovno mesto zaposlenih in izobrazbo ni statistično značilnih razlik v ocenah dimenzij etične kulture. Glede na vrsto organizacije zaposlenih obstaja statistično pomembna razlika pri dimenzijah jasnosti, skladnosti vodstva, podpornosti, možnosti diskusij ter predvidenih posledicah.
Organizacija: Raziskava opozarja na pomembnost in nujnost zavedanja vodstva, da bodo z lastnim etičnim delovanjem, spoštovanjem tako zaposlenih kot tudi strank lahko dober zgled. Rezultati raziskave pripomorejo k boljšemu razumevanju in zavedanju o dejanskem stanju, ki prevladuje v njihovih organizacijah ter ponuja možnost za razmislek in izboljšave.
Družba: Neetično delovanje predvsem nadrejenih in samega vodstva ima negativen vpliv na zaposlene. Le-ti se zaradi tega večkrat znajdejo v stresnih situacijah, kar se odraža v odnosu tako do sodelavcev kot tudi do strank. Stresne situacije privedejo tudi do daljših odsotnosti, kar posledično podaljšuje sam upravni postopek ter privede do nezadovoljstva strank.
Originalnost: Prvi smo ugotavljali, ali se dimenzije etične kulture po Kapteinu razlikujejo glede na položaj ter izobrazbo zaposlenih v organizacijah javnega sektorja s področja socialne varnosti v celjski regiji.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitev raziskave se kaže v slabi oziroma manjši odzivnosti zaposlenih ter da je raziskava potekala samo na območju območnih enot Celje.
Literatura
Antončič, B., Hisrich, R. D., Petrin, T., & Vahčič, A. (2002). Podjetništvo. Ljubljana: GV Založba.
Aziz, M. A. A., Ab Rahman, H., Alam, M. M., & Said, J. (2015). Enhancement of the accountability of public sectors through integrity system, internal control system and leadership practices: A review study. Procedia Economics and Finance, 28, 163-169.
Belak J., Thommen J. P., & Belak J. (2014). Integralni management in upravljanje: kultura, etika in verodostojnost podjetja. Maribor: Založba MER.
Bezovšek, M. (2004). Različni pristopi k proučevanju upravne kulture in vrednost v javni upravi. V M. Brezovšek in M. Haček (ur.), Upravna kultura (str. 11-39). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Brejc, M. (2004). Ljudje in organizacija v javni upravi. Ljubljana: Fakulteta za upravo.
Flere, S. (2000). Sociološka metodologija: temelji družboslovnega raziskovanja. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor.
Greenbaum, R.L., Kuenzi, M., & Mayer, D.M. (2010). Examing the Link Between Ethical Leadership and Employee Misconduct: The Mediating Role of Ethical Climate. Journal of Business Ethics, 95, 7-16. doi: 10.1007/s10551-011-0794-0.
Hassan, S., Wright, B. E., & Yukl, G. (2014). Does Ethical Leadership Matter in Government? Effects on Organizational Commitment, Absenteeism, and Willingness to Report Ethical Problems. Public Administration Review, 74(3), 333-343. doi: 10.1111/puar.12216.
Hunt, S. & Vitell, S. (1986). A general Theory of Marketing Ethics. Journal of Macromarketing, 6(1), 5-16. doi: 10.1177/027614678600600103.
Kaptein, M. (2008). Developing and testing a measure for the ethical culture of organizations: the corporate ethical virtues model. Journal of Organizational Behavior 29(7), 923-947.
Kaptein, M. (2011). Understanding unethical bahaviour by unraveling ethical culture. Human Relations, 64(6), 543-869. doi: 10.1177/0018726710390536.
Keptein, M. (2008). Develpoing and testing a measure for the ethical culture of organizations: the corporate ethical virtues model. Journal of Organizational Behavior, 29, 923-947. doi: 10.1002/job.520.
Kodeks etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti (2011). Pridobljeno s https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2017/08/kodeks_etike_ju.pdf
Kodeks etike Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (b.d.). Pridobljeno s https://www.ess.gov.si/_files/3719/kodeks_etike_ZRSZ.pdf
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001). Uradni list RS, št. 8/2001 (18. 1. 2001). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-0474?sop=2001-01-0474
Križman, V. & Novak, R. (2002). Upravljanje poslovnih procesov. Ljubljana: Slovenski institut za kakovost in meroslovje.
Lasthuizen, K. & Lawtor, A. in Rayner, J. (2013). Ethics and menedžment in the public sector. Pridobljeno s: http://erl.ucc.edu.gh:8080/jspui/bitstream/123456789/2973/1/%5BAlan_Lawton%2C_Julie_Rayner%2C_Karin_Lasthuizen%5D_Ethi%28BookZZ.org%29.pdf
Lu, C.S. & Lin, C.C. (2014). The Effects of Ethical Leadership and Ethical Climate on Employee Ethical Behavior in the International Port Context. Journal of Business Ethics, 124, 209-223. doi: 10.1007/s10551-013-1868-y
Mintz, S. (2015, July 30). Ethics, Culture, Leadership and Compliance in the Workplace. [Web log post]. Pridobljeno s https://www.workplaceethicsadvice.com/2015/07/ethics-culture-leadership-and-compliance-in-the-workplace.html
Morris, M. H., Schindehutte, M., Walton, J., & Allen, J. (2002). The Ethical Context of Entrepreneurship: proposing and Testing a Developmental Framework. Journal of Business Ethics 40(4), 331-361.
Možina, S., Rozman, R., Tavčar, M. I., Pučko, D., Ivanko, Š., Lipičnik, B., ... & Dimovski, V. (2002). Management: nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.
Newman, A., Round, H., Bhattacharya, S., & Roy, A. (2017). Ethical climates in organizations: A review and research agenda. Business Ethics Quarterly, 27(4), 475-512. doi: 10.1017/beq.2017.23.
Riivari, E., Lämsä, A. M., Kujala, J., & Heiskanen, E. (2012). The ethical culture of organisations and organisational innovativeness. European Journal of Innovation Management, 15(3), 310-331. doi: 10.1108/14601061211243657.
Svetic, T. & Bertoncelj, F. (2015). Etično vodenje. Kaj moramo zares spremeniti, da ostanemo konkurenčni. Pridobljeno na http://www.planetgv.si/application/files/4814/7637/4205/EticnoVodenje_Bertoncelj_Franka_1_.pdf.
Šalamon, T., & Meško, M. (2016). Can an ethical work climate influence payment discipline?. Journal of industrial engineering and management, 9(1), 73-89.
Treviño, L. K., Butterfield, K. D., & McCabe, D. L. (1998). The ethical context in organizations: Influences on employee attitudes and behaviors. Business Ethics Quarterly 8(3), 447-476.
Rus, A. (2011). Teorija in praksa. Upravljanje podjetij v državni lasti: slovenska reforma v kontekstu vstopa v OECD. Pridobljeno na http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UEUCIJGQ/d7503803-6c6b-4569-98be-bea15d6732c5/PDF.
Treven, S. (2001). Mednarodno organizacijsko vedenje. Ljubljana: GV založba.
